Pojasnilo DURS, št. 4210-885/2006, 30. 6. 2006

V zvezi s priznavanjem stroškov za delo v tujini, prevoza na delo in z dela ter prehrane, pojasnjujemo:

V Zakonu o davčnem postopku – ZDavP-1 (Uradni list RS, št. 21/06 – UPB2 in 58/06 – popr.) je v tretjem odstavku 95. člena določeno, da če ta zakon ne določa drugače, mora zavezanec za davek dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša. Dokazila ureja nadaljnji 96. člen. Ta določa, da zavezanec za davek dokazuje svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo, poslovnimi knjigami in evidencami.

Upoštevajoč navedene določbe, je dokazno breme v zvezi z uveljavljanjem zmanjšanja davčne osnove od dohodka iz delovnega razmerja za stroške prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela na zavezancu, ki želi navedeno zmanjšanje davčne osnove uveljaviti. Kot izhaja iz našega pojasnila glede davčne obravnave povračil stroškov v zvezi z delom v tujini (pojasnilo GDU, št. 4210-885/2006, z dne 16. 6. 2006) se bodo navedeni stroški priznavali glede na dejansko prisotnost zavezanca na delovnem mestu v tujini, v zvezi z določitvijo višine priznanih stroškov pa se uporabljajo določila Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 142/04, 7/05, 60/05 in 26/06; v nadaljevanju: uredba).

Zavezanec mora tako davčnemu organu v zvezi z uveljavljanjem zgoraj navedenih stroškov za delo v tujini dokazati, da so mu ti stroški dejansko nastali, hkrati pa tudi, izhajajoč iz zgoraj navedenega pojasnila, da se bodo stroški v zvezi z delom v tujini priznavali glede na dejansko prisotnost na delovnem mestu, njegovo dnevno prisotnost na delovnem mestu.

Nastale stroške prevoza na delo in z dela v tujini je mogoče dokazovati:

• v primeru uporabe javnega prevoznega sredstva – npr. s predložitvijo dnevne oziroma mesečne vozovnice za prevoz na delo in z dela,

• v primeru uporabe lastnega prevoznega sredstva – npr. s predložitvijo pisne izjave zavezanca o uporabi lastnega prevoznega sredstva za prevoz na delo in z dela in navedbo točnega števila prevoženih kilometrov razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela, nadalje s potrdilom o plačilu za uporabo avtoceste, predora npr. Karavanke ipd. Izjava zavezanca mora vsebovati tudi njegovo zagotovilo, da so navedeni podatki resnični in pravilni.

V zvezi z uveljavljanjem zmanjšanja davčne osnove za nastale stroške prehrane med delom mora zavezanec davčnemu organu dokazati njegovo dnevno prisotnost na delovnem mestu v tujini (npr. s plačilno listo, izdano s strani tujega delodajalca, iz katere je razviden podatek o številu dni dejanske prisotnosti delavca na delovnem mestu v posameznem mesecu v koledarskem letu). Če ta podatek iz tuje plačilne liste ni razviden, lahko zavezanec predloži potrdilo tujega delodajalca o številu dni prisotnosti delavca na delovnem mestu v določenem mesecu v koledarskem letu oziroma drug dokument, ki nedvoumno dokazuje dejansko prisotnost zavezanca na delovnem mestu v tujini.

V zvezi z določitvijo višine priznanih stroškov prehrane med delom in prevoza na delo in z dela se uporabijo določila 2. oziroma 3. člena navedene uredbe.

Ne glede na določbo 31. člena ZDoh-1, v primeru če zavezanec prejme povračilo stroškov v zvezi z delom v tujini, se tovrstno povračilo vključi v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja s tem, da se tudi v tem primeru v zvezi z določitvijo višine priznanih stroškov za delo v tujini uporabijo zgoraj navedena določila uredbe.