Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič je na novinarski konferenci 27. junija predstavil spremembe zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Spremembe sledijo reformnim ukrepom in bodo prispevale k večji fleksibilnosti trga dela in k zmanjšanju dela na črno. Predlog zakona bo v petek obravnaval tudi Ekonomsko socialni svet.

Siva ekonomija je pojav, ki ga najdemo v vseh državah, v vseh gospodarstvih in v
vseh političnih sistemih. V različnem obsegu in različni moči je siva ekonomija prisotna v vseh fazah družbenega razvoja in v nobeni družbi ni obrobnega pomena.

Vzroki za nastanek in obstoj sive ekonomije so predvsem ekonomskega značaja.
Primarni vzroki so predvsem: izogibanje davkom oziroma davčna utaja, izboljšanje socialnega položaja posameznikov, izognitev ekonomski zakonodaji kot posledica bremena visokih stroškov dela, izognitev birokraciji, pogost vzrok pa je tudi zloraba pravic iz naslova socialne varnosti z namenom, da bi osebe, ki delajo na črno obdržale različne socialne podpore, zlasti za primer brezposelnosti.

Pri nas je prišlo do razcveta sive ekonomije v 80-ih letih dvajsetega stoletja. Le-ta je bil povezan z gospodarsko krizo, ki je povzročila padec življenjskega standarda. Tedaj je znašala siva ekonomija po nekaterih meritvah kar 38% BDP. Kasnejše meritve so pri različnih avtorjih pokazale različno stopnjo sive ekonomije glede na BDP, v glavnem pa so se gibale med 16,8% in 21,3% BDP. Nekatere novejše raziskave, predvsem z uporabo metode trga delovne sile ugotavljajo, da je ocena obsega sive ekonomije od 7,3% do 11.8% BDP, po drugih analizah, izdelanih kot revizija BDP za obdobje od leta 1995-2002, pa je znašal obseg sive ekonomije okoli 6,5% BDP.

Veljavni Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC) določa
definicije dela in zaposlovanja na črno, soudeležence dela na črno, nedovoljeno
reklamo, izjeme, ki jih ni šteti za delo na črno, nadzor in sankcije za kršitve dela in zaposlovanja na črno.

ZPDZC torej opredeljuje osnovne okvire za aktivnosti preprečevanja dela in
zaposlovanja na črno in je v osnovi dobra podlaga za aktivnosti prekrškovnih
organov pri preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Glede na ugotovitve iz
dosedanjega spremljanja izvajanja ZPDZC in spremembe zakonodaje na drugih
področjih, je treba ZPDZC posodobiti in uskladiti z zakonsko ureditvijo na teh
področjih.
Cilji, načela zakona in poglavitne rešitve
Cilj zakonskih sprememb je posodobitev določb ZPDZC in njegova uskladitev z
zakoni, ki so se v vmesnem času spremenili. Pri tem je treba posebej opozoriti na
določbo 223. člena Zakona o prekrških, po kateri je treba predpise, s katerimi so
določeni prekrški, pa niso v skladu s tem zakonom, uskladiti z njim v 3 letih po njegovi uveljavitvi.

ZPDZC je treba uskladiti tudi z Zakonom o gospodarskih družbah, ki posamezna
vprašanja rešuje na drugačen način.
Glede na dosedanje izkušnje pri izvajanju ZPDZC je bilo treba kot zaposlitev na črno določiti tudi delo dijakov ali študentov brez napotnice pooblaščenega študentskega servisa ali če na napotnico dela druga oseba.

S ciljem pomembneje vplivati na zmanjšanje dela in zaposlovanja na črno je
predlagana rešitev, po kateri se za brezposelne osebe, ki so zaposlene na črno,
domneva, da zanje obstaja delovno razmerje za nedoločen čas, čeprav
delodajalec z njim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec bo moral v tem
primeru v roku treh dni izročiti delavcu pogodbo o zaposlitvi, sicer bo ta imel možnost
zahtevati sodno varstvo. V primeru, da delodajalec ne bo izročil pogodbe o
zaposlitvi v navedenem roku, so za pravno osebo in podjetnika ter odgovorno osebo
pravne osebe predvidene dokaj ostre sankcije.
S predlaganimi spremembami se kot zaposlitev na črno ne šteje delo v podjetju, ki
ga opravlja zakonec podjetnika ali lastnika oziroma solastnika gospodarske družbe, ali oseba, s katero je v sorodu (v prvi vrsti) z omejitvijo na 40 ur mesečno in se opravlja s predhodnim dovoljenjem pristojne upravne enote. Da ne bi prihajalo do zlorabe otroškega dela, je delo otrok pred 15 letom starosti prepovedano. Kot zaposlitev na črno se prav tako ne šteje tudi nujno delo ter humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo.

Prav tako zaposlovanje na črno ni delo osebe, ki je vpisana v evidenco brezposelnih oseb, ali posebno evidenco po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ali ima status rednega študenta, ali je upravičena do denarne pomoči po predpisih o socialnem varstvu. Ob tem je potrebno upoštevati omejitve, da takšno delo traja največ 20 ur na teden ali 60 ur na mesec in se pri istem delodajalcu opravlja največ tri mesece v koledarskem letu in plača v posameznem mesecu ne presega 48.000,00 tolarjev. Delodajalec je zavezan prijaviti takšno delo pristojni upravni enoti, na plačo za takšno delo obračunati in plačati prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in za zavarovanje za primer brezposelnosti po stopnjah, ki veljajo za prispevke zavarovanca po predpisih o prispevkih za socialno varnost, ter takšno delo opravljati skladno s predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Natančnejše navodila in obrazce določi minister, pristojen za delo.

Vir: mddsz