Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE), Uradni list RS št. 175/2020 z dne 27. 11. 2020

Glede odsotnosti z dela zaradi karantene ni pomembnih novosti. Kljub temu smo pripravili kratek povzetek sprememb in še vedno aktualnih določb, ki vplivajo na nadomestila plač ter njihova povračila.

V PKP 5 (ZZUOOP) se je glede karantenskih odločb še uporabljal izraz odločba o odreditvi karantene, PKP 6 pa je v izrazoslovju poenoten z Zakonom o nalezljivih boleznih (ZNB) in se uporablja izraz »napotitev v karanteno« in »potrdilo o napotitvi v karanteno«. Iz tega razloga so spremenjeni členi, ki se nanašajo na nadomestilo plač zaradi karantene.

Našteti so tudi delodajalci, ki povračil iz naslova nadomestil plač za karanteno in/ali višjo ne morejo zahtevati. Gre za:

• neposredne ali posredne uporabnike proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
• delodajalce, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in so imeli na dan 13. marca 2020 več kot deset zaposlenih,
• tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Poleg tega se v okviru poglavja, ki ureja nadomestilo plač, ponovno uvaja nadomestilo plače delavcem zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej.

Ponovno se uvaja nadomestilo plače delavcem zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej.

Sprememba 57. člena ZZUOOP, ki se nanaša na upravičence do nadomestila plače.

• Upravičenost nadomestila plač iz naslova karantene na domu se presoja zgolj na podlagi PKP 6 (po PKP5 je veljalo tudi na podlagi ZNB)
• K odsotnosti z dela zaradi višje sile sta poleg razloga obveznosti varstva otroka dodana še ustavitev javnega prevoza in zaprtje meja.
• V vseh treh primerih višje sile je nadomestilo plače obračunano v skladu z 138. členom ZDR-1 (začasna nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga) - nadomestilo plače v višini 80 %

Sprememba časovnega obdobja karantene je povezana s spremembo odreditve karantene; za karanteno velja napotitev:

• črtana določba, ki je veljala v PKP5 in sicer, da je razlog za odreditev karantene delavcu razviden iz odločbe o odreditvi karantene ter
• spremenjeno obdobje nadomestila plače za čas karantene; namesto obdobja odreditve karantene se za obračun nadomestila plače upošteva čas, ko je bil v karanteni na domu.

Glede obdobja nadomestila plače iz razloga višje sile ni sprememb – dokler so podane okoliščine za delavčevo odsotnost.

Karantena traja največ 10 dni od zadnjega visoko rizičnega tesnega stika z osebo s covid-19 oziroma 10 dni od prihoda v Slovenijo (za osebe, ki so bile v karanteno napotene ob vstopu v Slovenijo), pri čemer lahko slednje 5 dni po prihodu opravijo testiranje. Če je testiranje negativno, se jim karantena prekine. Karantena se prekine, če delavec zboli. V tem primeru gre delavec na bolniško.

Prav tako ni sprememb glede višine nadomestil; torej od 50 % do 100 % nadomestila plače (glejte tudi PKP 5):

• 100 % nadomestilo plače velja za delavca, ki je bil v karanteni na domu, ker je bil v stiku z okuženo osebo zaradi opravljanja dela za delodajalca in za javnega uslužbenca, ki je bil v karanteno napoten zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo (druge države) in ga je tja napotil delodajalec ali zaradi napotitve/premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi
• 50 % nadomestilo plače, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače (višja sila po ZDR-1) velja za delavca, ki je bil napoten v karanteno zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo v državo, ki je na rdečem seznamu in so bili razlogi upravičene osebne okoliščine (npr. smrt zakonca/zunajzakonskega partnerja …)
• -0 % nadomestilo plače velja za delavca, ki je bil napoten v karanteno zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo v državo, ki je na rdečem seznamu in za to ni imel upravičenih osebnih razlogov
• 80 % nadomestila plače (poslovni razlog po ZDR-1) v vseh ostalih primerih; predvsem višja sila.

Še vedno velja, da mora delavec, ki je v karanteni na domu, v 24 urah o tem obvestiti delodajalca. Prav tako ga mora obvestiti o razlogih. V 3 delovnih dneh od prejema potrdila o napotitvi v karanteno na domu, ga mora posredovati delodajalcu.

Kje lahko delavci dobijo potrdilo o napotitvi v karanteno? Na spletni strani E-uprave so povezave do obrazcev. Za izvedbo postopka glede pridobitve potrdila zadostuje elektronski naslov.

Potrdilo o karanteni na domu zaradi visoko tveganega stika z osebo, okuženo z virusom SARS-CoV-2

3 dnevni rok za obveščanje delodajalca velja tudi za delavce, ki zaradi višje sile (varstvo otrok, prehod meje, javni prevoz) ne morejo opravljati svojega dela, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu.

Tudi glede postopka uveljavljanj povračil izplačanih nadomestil plač ni sprememb. Velja enako kot v PKP 5; torej – v e obliki pri ZRSZ in sicer v 8 dneh od uveljavitve zakona za povračila plač pred začetkom veljavnosti PKP 6 (t.j. do 5.12.2020) oz. v 8 dneh od pričetka odsotnosti delavca. Skrajni rok je 31.12.2020. ZRZS v celoti povrne I. bruto nadomestila.

Enako kot v PKP 5 ostaja tudi časovno obdobje povračila izplačanih nadomestil plač:

• od 1. oktobra 2020 za delavce, ki ne morejo opravljati dela zaradi karantene na domu; vključno z delavci, ki so bili v karanteno napoteno pred tem datumom in je delodajalec vlogo oddal po ZIUPDV, če za te delavce karantena traja tudi po 1. oktobru 2020
• od 1. septembra 2020 za nadomestila plač zaradi višje sile, pri čemer je k PKP 6 dodana še višja sila ukinitve javnega prevoza in zaprtja mej.

UKREP DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO (do 31. 1. 2021)

V ta ukrep so s spremembo 68. člena ZZUOOP vključeni tudi delodajalci, ki so s poslovanjem začeli v letu 2020. Ukrep velja za tiste delodajalce, ki so bili registrirani najpozneje 1. septembra 2020 in se jim bodo povprečni mesečni dohodki (verjetno so mišljeni prihodki) v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020.

Trajanje ukrepa se določi do 31.1.2021, obenem se s spremembo člena ukine možnost podaljšanja s sklepom vlade.

Izračun višine nadomestila plače za delavca je nespremenjen. Velja torej nadomestilo plače v višini, kot je določeno z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, t.j. 80% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih. Hkrati velja, da nadomestilo plače, ne sme biti nižje od minimalne plače v RS (velja za vse delavce pri delodajalcih).

Spreminja pa se višina delnega povračila izplačanega nadomestila in sicer:

• za oktober je nadomestilo nespremenjeno, kar pomeni enako kot po predhodni zakonodaji. Povračilo nadomestila znaša 80 % izplačanega nadomestila plače (I. bruto) za zaposlenega in je omejeno z višino maksimalnega zneska denarnega nadomestila za brezposelnost (892,50 EUR).
• za november 2020, december 2020 in januar 2021 pa bo delodajalec lahko uveljavil višje povračilo, in sicer do višine povprečne mesečne plače v RS (predpostavljamo, da gre za zadnjo znano povprečno plačo); pri tem pa višina delnega povračila izplačanega nadomestila ne sme presegati 80 % tega nadomestila

Primer: Če je bilo izplačano nadomestilo (I. bruto) 2.000,00 EUR lahko delodajalec, ki uveljavlja 80 % povračilo nadomestila pričakuje največ 1.600,00 EUR. Nikakor pa ne več kot je povprečna plača v RS (za september je ta znašala 1.799,07 EUR)

• Izjeme so delodajalci, ki lahko za obdobje november 2020 do januar 2021 uveljavljajo 100 % povračilo nadomestila. To so delodajalci, ki v okviru pomoči¹ še niso presegli 800.000 EUR. To bodo morali v vlogi tudi navesti.

Primer: Če je bilo izplačano nadomestilo (I. bruto) 2.000,00 EUR lahko delodajalec, ki uveljavlja 100 % povračilo nadomestila.

Dodana je določba, da delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca v času teka odpovednega roka.

Spremenjen je tudi skrajni rok za uveljavljanje pravice do povračila izplačanih nadomestil pri ZRSZ in sicer je po novem to 15. januarja 2021.

DRUGA PODROČJA

V Zakonu o delovnih razmerjih se do 31. decembra 2020 (z možnostjo 6 mesečnega podaljšanja) poenostavlja obveščanje Inšpektorata RS o delu na domu. Delodajalci, ki so vpisani v PRS, bodo inšpektorat obveščali z vnosom zahtevanih podatkov v obrazec, objavljen na spletni strani inšpektorata.

Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)- pravica do denarnega nadomestila miruje iskalcu zaposlitve, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19. Ta ukrep velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon o računovodstvu se spreminja v delu, ki se nanaša na popis OS in DI. V BS na dan 31. 12. 2020 se lahko izkaže knjižno stanje OS in DI brez uskladitve z dejanskim stanjem . Dejanski redni letni popis za leto 2020 se izvede takoj, ko epidemiološke razmere to dopuščajo, oziroma najpozneje do 30. junija 2021.

V Zakon o davku na dodano vrednost od 1. novembra 2020 do vključno 30. aprila 2021 se uvaja začasni ukrep oprostitve plačila DDV s pravico do odbitka. Ta ukrep se bo uporabljal za dobave zaščitne in medicinske opreme ter pridobitve iz EU pod določenimi pogoji.

Zakon o davčnem postopku (ZdavP-2) se začasno (do 31. decembra 2020 z možnostjo šest mesečnega podaljšanja) spreminja v delu, ki se nanaša na odlog davčnih obveznosti. FURS lahko dovoli odlog plačila davka ali prispevkov in tudi akontacije davka ali davčnega odtegljaja za čas do dveh let ali obročno plačilo v 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če so zavezanci izgubili sposobnost pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Več o tem je napisano na spletnih straneh FURS: Odlog oziroma obročno plačilo davka zaradi epidemije bolezni COVID-19

V Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) za čas razglašene epidemije velja, da lahko organi nadzora in vodenja brez posebnega pooblastila v statutu ali poslovniku skupščine na skupščini sodelujejo prek prenosa slike in tona ter da se sme potek zasedanja skupščine slikovno in tonsko prenašati.

V PKP 6 so tudi začasni ukrepi za pomoč gospodarstvu, med katerimi je npr. pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov.

1 3.1 Začasnega okvira EU za državne pomoči