Stečajni postopek ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Stečajni postopek je vrsta postopka zaradi insolventnosti, ki se vodi zaradi uresničitve interesa upnikov, da dosežejo plačilo svojih terjatev, in sicer tako, da se v tem postopku unovči vse premoženje stečajnega dolžnika in nato iz denarnega dobroimetja, doseženega z unovčenjem, plačajo terjatve upnikov.

Čeprav stečajni postopek praviloma povzroči, da družba preneha poslovati, tudi v stečajnem postopku obstajajo možnosti, da se ohrani rentabilni del poslovanja insolventnega dolžnika oziroma njegovo zdravo jedro, s prodajo dolžnikovega premoženja, ki je poslovna celota, po 343. členu ZFPPIPP.

O začetku stečajnega postopka odloči sodišče na predlog upravičenega predlagatelja za začetek stečajnega postopka. Predlog za začetek stečajnega postopka lahko poda dolžnik (ki ga zastopa poslovodstvo), osebno odgovorni družbenik dolžnika, upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, ki zamuja s plačilom več kot 2 meseca, in Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, ki verjetno izkaže terjatve zaposlenih delavcev do dolžnika, ki zamuja s plačilom več kot 2 meseca.

Stečajni postopek je dovoljeno voditi nad vsako pravno osebo (razen, če v zakonu za kakšno posamezno pravnoorganizacijsko osebo ni drugače določeno), nad invalidskim podjetjem pa le, če da Vlada RS predhodno soglasje.

Oklic stečajnega postopka in objave na spletnih straneh AJPES

Oklic o začetku stečajnega postopka in vsakega drugega postopka zaradi insolventnosti mora sodišče po uradni dolžnosti objaviti na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – uradne e-Objave v postopkih zaradi insolventnosti.

Upnikov se o začetku postopka osebno ne obvešča, tako da se s tem dejstvom lahko seznanijo z javno objavo na navedenih spletnih straneh.

Na teh spletnih straneh so javno objavljeni in brezplačno dostopni podatki o posameznem postopku prisilne poravnave, stečaja nad pravno osebo, prisilne likvidacije, poenostavljene prisilne poravnave, preventivnega prestrukturiranja, osebnega stečaja in stečaja zapuščine; sodni sklepi, izdani v postopkih (razen v ZFPPIPP določenih izjem), oklici o začetku postopka, oklici o razpisih naroka in drugi oklici ali pozivi za glasovanje, ki jih po ZFPPIPP izda sodišče, zapisniki o narokih in poteku sej upniškega odbora, poročila upraviteljev, v postopku prisilne poravnave pa tudi poročila insolventnega dolžnika, seznami preizkušenih terjatev, vloge strank v postopkih in druga sodna pisanja, za katere ZFPPIPP določa, da se objavijo, v stečajnem postopku tudi vsi razpisi javnih dražb in vabil k dajanju ponudb v zvezi z unovčevanjem stečajne mase.

V zvezi z objavo je določena neizpodbojna zakonska domneva, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja s potekom 8 dni po objavi tega pravnega dejanja. Zato so spletne strani javno in brezplačno dostopne.

Sodišče ter imenovanje in pooblastila upraviteljev

Za odločanje v stečajnem postopku je pristojno okrožno sodišče. Sodi sodnik posameznik. Za odločanje o pritožbah je v vseh postopkih zaradi insolventnosti krajevno pristojno Višje sodišče v Ljubljani. Sodišče vodi postopek in tudi nadzira delo upravitelja v posameznem postopku.

Upravitelja imenuje sodišče s sklepom o začetku postopka zaradi insolventnosti (npr. stečajnega postopka). Upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov. V stečajnem postopku upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka in ga zastopa:

• pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic,
• pri procesnih in drugih dejanjih v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj insolventnega dolžnika,
• pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev stečajne mase,
• pri uresničevanju odstopnih in drugih pravic, ki jih pridobi insolventni dolžnik kot pravne posledice začetka stečajnega postopka, in
• pri drugih pravnih poslih, ki jih insolventni dolžnik lahko izvede v skladu z ZFPPIPP.

Z začetkom stečajnega postopka namreč prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika in pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje njegovih poslov. Stečajni upravitelj postane zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika.

Dejstvo, da se je nad družbo začel stečajni postopek, se objavi tudi v sodnem registru oziroma Poslovnem registru Slovenije. Firmi oziroma imenu stečajnega dolžnika (družbe) se doda dostavek »v stečaju«.

Položaj delavcev

Stečajna zakonodaja delovno-pravnih vprašanj (vključno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi) ne ureja, temveč so le-ta predmet urejanja v Zakonu o delavnih razmerjih (gl. 104. člen), za katerega je pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V stečajnem postopku lahko upravitelj s 15-dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka pri delodajalcu postalo nepotrebno.

Delavske terjatve so v primeru postopkov zaradi insolventnosti zavarovane s prednostnim vrstnim redom poplačila, prav tako pa tudi z jamstveno ustanovo (Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije) oziroma s pravico do nadomestil, ki jih predpisuje Zakon o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije, za katerega je prav tako pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Prijava terjatev

Upniki morajo v stečajnem postopku sodišču, ki vodi postopek, prijaviti svoje terjatve v roku treh mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Prijava terjatve mora vsebovati:

1. določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku (znesek glavnice, obresti, stroški, ali gre za prednostno terjatev – gl. 60. člen ZFPPIPP),
2. opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih.

Prijava mora vsebovati tudi podatek o denarnem računu, v dobro katerega naj se opravi plačilo terjatve. Če je upnik za uveljavitev terjatve pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni ali drug postopek, mora prijava vsebovati tudi podatek o sodišču ali drugem pristojnem organu, pred katerim teče postopek, in o opravilni številki zadeve, pod katero se postopek vodi.

Upnik lahko v postopku zaradi insolventnosti z isto vlogo prijavi več svojih terjatev. Za prijavo terjatve ni potrebno plačati sodne takse.

O prijavljenih terjatvah se izreče upravitelj. Prijavljena terjatev (in stvarna pravica) velja za ugotovljeno, če jo prizna stečajni upravitelj in je ne prereka nobeden izmed upnikov. V primeru, da je terjatev prerekana, je treba sodno uveljavljati njeno ugotovitev.

Kot prednostne terjatve delavcev zakon določa plače in nadomestila plač za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, neplačane prispevke za celotno obdobje, nadomestilo za neizrabljen letni dopust za tekoče koledarsko leto, odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni itd. (21. člen ZFPPIPP).

Vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba

Kadar gre za pogodbo, ki je bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in pri kateri do začetka postopka zaradi insolventnosti niti stečajni dolžnik niti nasprotna pogodbena stranka (upnik) nista izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi te pogodbe ali nobeden od njiju teh obveznosti ni izpolnil v celoti, govorimo o vzajemno neizpolnjeni dvostranski pogodbi (npr. v primeru, ko kupec pred stečajem še ne poravna celotne kupnine, nasprotna stranka (dolžnik) pa še ne izpolni storitve).

Upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe ne prijavi v stečajnem postopku in ima pravico do plačila te terjatve po pravilih ZFPPIPP o plačilu stroškov stečajnega postopka. Upnik mora v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka obvestiti upravitelja o svoji terjatvi do stečajnega dolžnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, sicer je stečajnemu dolžniku odgovoren za stroške in škodo, ki jo je imel zaradi upnikove opustitve.

Pravice in pravna sredstva upnikov

Upniki lahko svoje pravice uveljavljajo samostojno ali prek upniškega odbora. Upniški odbor je organ upnikov, ki v postopku zaradi insolventnosti opravlja procesna dejanja, za katera zakon določa, da jih je pristojen opraviti upniški odbor, za račun vseh upnikov, ki so stranke tega postopka.

Unovčevanje premoženja in poplačilo upnikov

Stečajni postopek se opravlja z namenom unovčenja stečajne mase in poplačila upnikov. Pogodba o prodaji premoženja stečajnega dolžnika se praviloma lahko sklene na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb. Javna dražba se lahko izvede kot javna dražba z zviševanjem izklicne cene ali kot javna dražba z zniževanjem izklicne cene.

Preden se začnejo poplačevati upniki, se izloči iz stečajne mase znesek, ki je potreben za izplačilo stroškov stečajnega postopka. Upniki se poplačajo po naslednjem vrstnem redu: najprej se iz premoženja, ki je bilo premet zavarovanja, poplačajo ločitveni upniki, ki so imeli svojo terjatev zavarovano z ločitveno pravico (npr. hipoteko), nato upniki terjatev na podlagi pogodb, ki jih je sklenil, ali drugih pravnih poslov, ki jih je opravil stečajni dolžnik od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka v skladu s pravili o omejitvi poslovanja v postopku prisilne poravnave zakona, privilegirani upniki (delavci) ter nato še ostali upniki.

Končanje postopka

Stečajni upravitelj po opravi vseh opravil iz stečajnega postopka o tem sestavi končno poročilo in predlaga sodišču, da zaključi postopek. Sodišče na podlagi končnega poročila upravitelja in mnenja upniškega odbor izda sklep o končanju stečajnega postopka, ki se javno objavi na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

Pravnomočni sklep o končanju stečajnega postopka se vpiše tudi v sodni register. Z izbrisom iz sodnega registra dolžnik kot pravna oseba preneha.

Vir: Ministrstvo za pravosodje