Pred začetkom dopustniške sezone so zaradi epidemije COVID-19 številni delodajalci svojim zaposlenim odsvetovali dopustovanje v tujih državah, predvsem v tistih s poslabšano epidemiološko sliko.

Nekateri so izdali posebna pisana opozorila, v katerih so zaposlene obvestili, da jim bodo odpovedali pogodbo o zaposlitvi v primeru, da jim bo ob povratku odrejena karantena. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je nato pojasnilo, da takšna obvestila delodajalcev nimajo neposrednih delovnopravnih učinkov, saj gre v teh primerih za prosti čas delavca s katerim lahko prosto razpolaga. Delodajalec torej nima pravice, da vpliva na delavčevo odločitev o tem, kje bo preživel dopust, kar pa ne pomeni, da ga ne sme opozoriti na morebitne posledice, ki bodo nastopile, če mu bo ob povratku v državo odrejena obvezna karantena, predvsem pa na dejstvo, da mu nadomestilo plače za čas odrejene karantene, če bo delavec odpotoval v državo iz rdečega seznama, po vrnitvi praviloma ne bo pripadalo, njegova odsotnost pa ne bo nujno upravičena.

Čas dopustov se sedaj počasi zaključuje, delavci se vračajo na delovna mesta, nekaterim pa je bila ali pa jim bo odrejena karantena. Zato je še toliko bolj na mestu vprašanje kakšne so možnosti delodajalca, če se delavec zaradi odrejene karantene po izteku letnega dopusta ne more vrniti na delovno mesto. Pri odgovoru na vprašanje je potrebno razlikovati med dvema situacijama, in sicer (i) delavec je odpotoval v državo, ki je bila v času njegovega odhoda uvrščena na zeleni ali rumeni seznam¹ in (ii) delavec je odpotoval v državo, ki je uvrščena na rdeči seznam. Razlikovanje med situacijama je pomembno iz vidika delovnopravnih posledic, ki nastopijo po odrejeni karanteni.

Karantena po vrnitvi iz držav iz zelenega ali rumenega seznama

Če je bila delavcu odrejena karantena, ko se je vrnil iz države, ki je bila v času njegovega odhoda na zelenem ali rumenem seznamu, se šteje, da je upravičeno odsoten iz dela in mu delodajalec zaradi njegove odsotnosti ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Če ima delodajalec možnost, lahko delavcu za ta čas začasno omogoči delo od doma. Delavčev položaj se iz vidika plače v tem primeru ne spremeni, za opravljeno delo prejme plačilo. V primeru, da ta možnost ne obstoji, delavcu za čas odrejene karantene pripada nadomestilo plače v višini, ki je določena za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.²

Izplačano nadomestilo plače bo Republika Slovenija povrnila v celoti,³ če bo delodajalec izpolnjeval z zakonom predpisane pogoje⁴ in bo pravico uveljavljal z vložitvijo vloge pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene.⁵ Seveda pa obstaja tudi možnost, da se delodajalec in delavec dogovorita, da bo delavec za čas odrejene karantene koristil letni dopust ali ure.

Karantena po vrnitvi iz držav iz rdečega seznama

V primeru, da je delavec odpotoval v državo, ki je uvrščena na rdeči seznam, se bo njegova odsotnost po odrejeni karanteni presojala glede na pogoje, podane za nastanek višje sile.⁶ Praviloma delavec v teh primerih ne bo upravičen do nadomestila plače. Da se po povratku v Slovenijo zaradi odrejene karantene ne bo mogel vrniti na delovno mesto, mu je namreč moralo biti znano, temu pa se bi lahko tudi izognil. Delavec in delodajalec se bosta morala v tem primeru dogovoriti za drugo obliko odsotnosti iz dela, saj je lahko delavec, katerega temeljna obveznosti je opravljati delo, upravičeno odsoten iz dela samo v primerih, ki jih določa ZDR-1. Neupravičena odsotnost iz dela pa predstavlja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi,⁷ če so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v ZDR-1. Možnost delodajalca, da delavcu zaradi neupravičene odsotnosti iz dela odpove pogodbo o zaposlitvi torej obstoji, vendar je potrebno v tem primeru dosledno upoštevati postopek in izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZDR-1.

Pri tem je potrebno še opozoriti, da je ZIUPDV določil nekaj izjem, v primeru katerih delavcem, kljub odhodu v državo iz rdečega seznama pripada nadomestilo plače, v višini, kot je predvidena za primer višje sile. In sicer so delavci upravičeni do nadomestila plače, če so v državo iz rdečega seznama odpotovali iz osebnih okoliščin, kot so: smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrt staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj) ali rojstvo otroka. ZIUPDV v tem primeru določa obveznost delavca, da mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.⁸ Delavcem v tem primeru pripada nadomestilo plače v višini 50 odstotkov plače, do katere bi bili sicer upravičeni, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.⁹ Izplačano nadomestilo plače Republika Slovenija povrne v celoti, če delodajalec uveljavi pravico do povračila.

Tudi v primeru, če je delavcu odrejena karantena zaradi potovanja v državo, ki je na rdečem seznamu, se lahko z delodajalcem dogovorita, da bo v času karantene začasno opravljal delo od doma. Če delo od doma zaradi narave dela ali drugih organizacijskih ovir ni mogoče, lahko delavec v dogovoru z delodajalcem v tem času koristi letni dopust ali neplačani letni dopust,¹⁰ kakor tudi ure, če ta možnost obstoji.¹¹

1 Upoštevaje Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji, na kontrolnih točkah na notranjih mejah in v notranjosti Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 100/20, seznam držav je dostopen na spletni strani Republike Slovenije: https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/prehajanje-meja/ (10. 8. 2020).

2 gl. prvi odstavek 15. člena Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, Ur. l. RS, št. 98/20, v nadaljevanju ZIUPDV.

3 gl. prvi odstavek 18. člena ZIUPDV.

4 Drugi odstavek 13. člena ZIUPDV določa, da lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, uveljavlja delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena.

5 Glede postopka uveljavljanja pravice glej 17. člen ZIUPDV.

6 Splošna načela civilnega prava definirajo višjo silo kot dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti. Opredeljena je z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Ali so izpolnjeni vsi elementi višje sile, se presoja od primera do primera.

7 Denimo za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če je podan kateri izmed razlogov, ki jih Zakon o delovnih razmerjih, Ur. l. RS, št. 21/13 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDR-1, našteva v prvem odstavku 110. člena. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga pa je mogoča, če delodajalec delavca predhodno pisno že opozoril na izpolnjevanje delovnih obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve, delavec pa je ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v roku enega leta od opozorila - glej prvi odstavek 85. člena ZDR-1.

8 gl. peti odstavek 15. člena ZIUPDV.

9 Šesti odstavek 137. člena Zakona o delovnih razmerjih, Ur. l. RS, št. 21/13 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDR-1 in peti odstavek 15. člena ZIUPDV.

10 ZDR-1 te oblike odsotnosti iz dela ne ureja, urejajo pa jo nekatere kolektivne pogodbe, zato je potrebno pri dogovoru upoštevati ureditev, ki jo določa kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca.

11 Slednje prihaja v poštev predvsem v primerih neenakomerno razporejenega delovnega časa.