Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 4.6.2020 17:01:55

Tretji paket protikoronskih ukrepov

Rubrika: Ne spreglejteprint Natisni

Tretji paket protikoronskih ukrepov Racunovodja.com Vlada Republike Slovenije je 19. maja 2020 sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije SARS-COV-2 (ZIUOOPE) oziroma t. i. tretji protikorona zakon, ki predstavlja vsebinsko nadgradnjo takoimenovanega prvega in drugega protikorona paketa.

Predlog zakona je 29. maja potrdil Državni zbor RS. Ključna ukrepa s področja MDDSZ sta ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo za vse delodajalce za obdobje do 30.6.2020 ter ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa za obdobje do 31. 12. 2020.

Začasno čakanje na delo

Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki jim začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije. Ukrep velja za vse delodajalce, razen taksativno naštetih izjem. Do ukrepa so upravičeni delodajalci, katerih prihodki so upadli za 10% v primerjavi z letom 2019. Ne glede na ta kriterij so do ukrepa upravičeni tudi humanitarne in invalidske organizacije.

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80% nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Delodajalec krije preostalo višino povračila do 20% nadomestila plače. Postopek izvaja Zavod RS za zaposlovanje.

Delodajalci, ki bodo zaposlene napotili na čakanje do 30. junija 2020, v tem času zanje ne bodo mogli koristiti subvencioniranega delovnega časa. Nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Skrajšan delovni čas

Z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije in preprečitvijo odpuščanja delavcev iz poslovnih razlogov zakon ureja možnost odreditve dela s skrajšanim delovnim časom tistih delavcev, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas.

Informacija za delodajalce

Delodajalec bo lahko delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, v primeru začasne nemožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, začasno odredil delo s skrajšanim delovnim časom (od 20 do 35 ur na teden), v preostalem deležu do polnega delovnega časa pa delavca hkrati delno napotil na začasno čakanje na delo. Delodajalec bo lahko s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje uveljavljal delno povračilo izplačanega nadomestila plače (subvencijo) za obdobje delnega začasnega čakanja delavca na delo v deležu od 20 do 5 ur tedensko.

Subvencija za ohranitev zaposlitve, ki jo bo uveljavljal delodajalec, bo odvisna od obsega skrajšanega delovnega časa in bo na posameznega delavca znašala od 112 evrov do največ 448 evrov na delavca mesečno. Pravico do subvencije bo lahko uveljavljal delodajalec, ki po svoji oceni najmanj 10% zaposlenim ne more zagotavljati najmanj 90% dela, ki zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, in ki ni neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma občine oziroma tisti delodajalec, katerega delež od prihodkov iz javnih virov v letu 2019 ni bil višji od 50%.

Zakon določa tudi časovno omejitev tega ukrepa, in sicer od 1. 6. 2020 do 31. 12. 2020. Delodajalec bo za navedeno obdobje ob predpostavki izpolnjevanja pogojev subvencijo uveljavljal mesečno za pretekli mesec.

Informacija za delavce

Delavec v tem času ohranja vse pravice iz delovnega razmerja. Za delež odrejenega skrajšanega delovnega časa ima delavec pravico do 100% plače, za delež začasnega čakanja na delo pa pravico do nadomestila plače v višini 80% osnove za nadomestilo plače. Delovnopravni status se delavcu ne spremeni, prav tako se ne spremeni pogodba o zaposlitvi. Delavec torej ohrani zaposlitev s polnim delovnim časom, posledično je tudi še naprej vključen v vsa socialna zavarovanja v polnem obsegu in ohrani tudi vse pravice in obveznosti iz sklenjenega delovnega razmerja.

Glede na to, da je glavni namen ukrepa v ohranitvi delovnih mest, delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne bo smel začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga.

Drugi ukrepi tretjega protikorona paketa: https://www.uradni-list.si/_pdf/2020/Ur/u2020080.pdf

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ključne besede:
ZIUOOPE
epidemija
Začasno čakanje na delo
Skrajšan delovni čas

Zadnji članki iz rubrike:

13.7.2020 14:20:27:
Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV)

10.7.2020 14:13:23:
Konec julija zadnje izplačilo povračila nadomestila plače za začasno čakanje in višjo silo po ZIUZEOP in ZIUZEOP-A

7.7.2020 13:22:52:
Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti od 1. julija 2020

2.7.2020 15:21:02:
Najpogostejša vprašanja in odgovori glede odloka o začasni splošni omejitvi zbiranja

30.6.2020 16:39:18:
PKP4 ukrepi

Najnovejši članki:

13.7.2020 15:01:50:
Razlog za pozitivna stanja na eKartici

13.7.2020 14:38:33:
Primeri pravilne izpolnitve obrazca ugovora zoper informativni izračun dohodnine in napovedi za odmero dohodnine za regres za letni dopust (oznaka dohodka 1103)

10.7.2020 15:13:06:
PKP4: Podaljšanje ukrepa čakanja na delo in karantena

8.7.2020 13:46:39:
Poračun regresa za javni sektor za leto 2020

7.7.2020 13:30:34:
Poročilo o gibanju plač za april 2020

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT