Zaradi preprečevanja širitve virus COVID-19 se je nekaterim dejavnostim prepovedalo ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom. Posledično je na zalogah ostalo tudi hitro pokvarljivo blago ali blago s kratkim rokom uporabe, ki ga je treba zavreči in odpisati. Ali je treba od tega blaga obračunati DDV?

V skladu s prvim odstavkom 7. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV.

V skladu s 17. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - pravilnik se za dobavo blaga v skladu s 7. členom ZDDV-1 šteje tudi primanjkljaj blaga, razen primanjkljaja in uničenj, nastalih zaradi višje sile.

Definicija »višje sile« v davčni zakonodaji ni opredeljena, zato jo je treba razlagati v okviru pravnega standarda višje sile, kot je določen v 153. členu Obligacijskega zakonika, po katerem je imetnik prost odgovornosti, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka ni ga bilo pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti. Navedeno pomeni, da mora biti vzrok, ki naj bi pomenil višjo silo, zunaj dejavnosti, dogodek mora biti izreden, nepričakovan in nepredvidljiv.

Zaprtje dejavnosti kot posledica razglasitve epidemije se šteje za višjo silo, saj gre za izreden in nepričakovan dogodek. Ali se določen primanjkljaj blaga lahko šteje kot posledico te višje sile, pa je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. Pri rešitvi vprašanja vzroka nastanka primanjkljaja blaga je treba razlikovati med blagom, ki je bilo nabavljeno v času, ko zaprtje dejavnosti zaradi epidemije še ni bilo odrejeno, ter tistim, ki je bilo nabavljeno po vzpostavitvi tega stanja. Primanjkljaju (uničenju) blaga, ki je bilo nabavljeno v času po zaprtju dejavnosti zaradi epidemije, bi se davčni zavezanec ob potrebni skrbnosti lahko izognil.

Dodajamo še, da če davčni zavezanec hrano donira, se uporabi 38. člen pravilnika. Podrobnejša razlaga tega člena je navedena v pojasnilu (zip datoteka) z naslovom Spremembe zakonodaje na področju DDV, stran 54.

Iz Pogosta vprašanja in odgovori o ukrepih na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa (94. vprašanje)