Pojasnilo FURS št. 0920-3754/2020 z dne 21. 4. 2020

Glede uveljavljanja pravice do odbitka DDV pri uvozu blaga, ko plačnik davka ne razpolaga z blagom kot lastnik, v nadaljevanju pojasnjujemo:

Na podlagi e) točke prvega odstavka 63. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 ima davčni zavezanec pravico, da odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal v zvezi z uvozom blaga, in je to blago uporabil oziroma ga bo uporabil za namene svojih obdavčenih ali točno določenih oproščenih transakcij.

Za uveljavljanje pravice do odbitka od uvoza mora imeti davčni zavezanec na podlagi točke e) prvega odstavka 67. člena ZDDV-1 uvozni dokument, na katerem je naveden kot prejemnik ali uvoznik in na katerem je naveden znesek DDV, ki ga je dolžan plačati oziroma omogoča izračun tega zneska.

Vendar pa zgolj posedovanje uvoznega dokumenta, na katerem je davčni zavezanec naveden kot prejemnik ali uvoznik, in na katerem je naveden znesek DDV, ki ga je dolžan plačati, oziroma omogoča izračun tega zneska, davčnemu zavezancu ne daje pravice do odbitka DDV.

Davčni zavezanec, ki je določen kot plačnik DDV od uvoza blaga, mora za odbitek DDV kumulativno izpolnjevati dva pogoja, in sicer:

1. imeti mora pravico do razpolaganja z blagom kot lastnik,
2. obstajati mora neposredna in takojšnja povezava z njegovo obdavčeno dejavnostjo[1].

Pravica do odbitka DDV pri uvozu je torej odvisna od kumulativnega izpolnjevanja obeh pogojev, in sicer imeti pravico do razpolaganja z blagom kot lastnik in obstoj neposredne in takojšnje povezave z obdavčeno dejavnostjo.

V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDDV-1 dobava blaga, ki je predmet DDV, pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil prejemnik lastnik. Razpolaganje z blagom kot lastnik ne pomeni nujno, da je že bil opravljen prenos lastninske pravice na blagu. Iz sodne prakse Sodišča Evropske unije izhaja, da se pojem „dobava blaga“ ne nanaša na prenos lastninske pravice v oblikah, določenih z upoštevnim nacionalnim pravom, ampak zajema vsak prenos premoženja v stvareh ene stranke, ki drugo stranko pooblasti, da s tem premoženjem dejansko razpolaga, kot da bi bila njen lastnik.

V vsakem posameznem primeru je treba tako ugotoviti, ali pri prenosu vseh koristi in rizikov na blagu pride do prenosa pravice razpolaganja z blagom kot lastnik v smislu kot velja za dobavo blaga, kot je opredeljena v 6. členu ZDDV-1. Če pride do prenosa pravice razpolaganja z blagom kot lastnik, gre za dobavo blaga v smislu 6. člena ZDDV-1.

Za priznanje pravice do odbitka DDV davčnemu zavezancu in za določitev obsega te pravice mora obstajati tudi neposredna in takojšnja povezava med posamično vstopno transakcijo in eno ali več izstopnimi transakcijami, ki dajejo pravico do odbitka DDV. Pogoj za pravico do odbitka DDV, ki je plačan v zvezi s pridobitvijo blaga, je, da je izdatek za njihovo pridobitev sestavni del cene izstopnih transakcij, ki so podlaga za pravico do odbitka DDV.

[1] Smernica odbora za DDV, izdana na 94. sestanku dne 19. oktober 2011.