Gre za čakanje na delo, ki je bilo do začetka veljavnosti ZIUPPP oz. trenutno aktualnega ZIUZEOP urejeno v 138. členu ZDR-1.

Na čakanje na delo so lahko napoteni vsi delavci pri delodajalcu, razen delavcev, ki so v odpovednem roku. V tem primeru osnovni namen, t.j. ohranjanje zaposlitve, ni izpolnjen. Delodajalec mora delavca pisno napotiti na začasno čakanje na delo in v napotilu določiti čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače. Začasno čakanje je lahko odrejeno najdalj do 31.5.2020.

Na podlagi ZIUZEOP (21.-32. člen) imajo delodajalci pod določenimi pogoji možnost delnega povračila izplačanih nadomestil plač za delavce, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije in oprostitve vseh prispevkov od nadomestil. Izplačano nadomestilo plače iz 26. člena ZIUZEOP se povrne v višini izplačanega nadomestila, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v RS, preračunane na mesec, zmanjšanega za prispevke zavarovanca (28. člen ZIUZEOP).

Iz e-gradiva Plače v času interventnih zakonov