Predsednik vlade Janez Janša skupaj z ministri predstavil protikorona paket za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu

Predsednik vlade Janez Janša je na novinarski konferenci, ki je potekala 24. 3. 2020, skupaj z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandro Pivec, ministrom za finance mag. Andrejem Šircljem in koordinatorjem strokovne posvetovalne skupine dr. Matejem Lahovnikom predstavil paket ukrepov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, t.i. protikorona paket, ki ga je Vlada RS obravnavala na seji, ki je potekala 23. 3. 2020.

Smernice protikorona paket 2403 20

Vlada je na seji razpravljala in določila smernice in ukrepe za pripravo zakonskega paketa mega zakona, s katerim želimo v prihodnosti blažiti posledice korona epidemije tako za državljanke in državljane kot za gospodarstvo.

Predsednik vlade Janez Janša je v uvodu izpostavil, da je vlada določila ukrepe za ohranjanje delovnih mest. "Na prvem mesto bo uzakonjena nova ureditev sofinanciranja plač za delavce na čakanju," je povedal premier in nadaljeval: "Vse prispevke zaposlenih, ki so na čakanju, v obdobju dveh mesecev – veljavnost bo od dneva uveljavitve do 31. 5. tega leta z možnostjo podaljšanja, če se situacija ne spremeni –, ki jih je treba vplačati v obe blagajni, tako zdravstveno kot pokojninsko, bo prevzela država, pravice zavarovancev pa se ohranjajo. Nadomestilo za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne krije ZZZS in ne delodajalec." Sistem nagrajevanja zaposlenih in aktiviranih v kritičnih dejavnostih v času epidemije preko plačil dodatkov za nevarno delo in preko plač za dodatne obremenitve po odločitvi predstojnikov, v razponu od 10 do 200% osnovne plače.

"Določili smo ukrepe za izboljšanje socialnega položaja ljudi, še posebej tiste kategorije starejših upokojencev, z nizkimi pokojninami, ki so tudi največja tarča te epidemije," je dejal premier in dodal, da se upokojencem z najnižjimi pokojninami izplača solidarnostni dodatek zaradi posledic koronavirusa. "To je najbolj ranljiva skupina državljanov. Mnogi so sami, skromne dohodke so porabili za nakup nujne rezerve, prehranskih in drugih nujnih življenjskih artiklov in zato bo tej kategoriji izplačan poseben dodatek," je povedal Janez Janša.

"Status delavcev, ki ne delajo zaradi višje sile, zaradi varstva otrok in nezmožnosti prihoda na delo ter ostalih razlogov, povzročenih z epidemijo, bo izenačen s statusom delavcev na čakanju. Delavcu, ki v času epidemije izgubi službo, od prvega dne avtomatično pripada nadomestilo za brezposelnost," je povedal premier in dodal, da bo določeno, da gospodinjstva in posamezniki javnih storitev, ki se ne izvajajo, v tem času tudi ne plačujejo, torej ne bo položnic.

Sprejeta je bila tudi vrsta usmeritev za pripravo ukrepov za pomoč samozaposlenim. "Do izredne pomoči bodo upravičeni vsi samozaposleni, ki bodo s posebno izjavo preko posebne aplikacije izrazili posebno prizadetost zaradi krize in ta izjava bo javno dostopna. Samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 % neto minimalne plače," je dejal Janez Janša. Nadaljeval je, da se prizadetim samozaposlenim v tem obdobju odpiše prispevke. "Prispevke zanje v tem obdobju za zdravstveno in pokojninsko blagajno nakazuje država, pravice zavarovancev in prihodki blagajn pa se ohranjajo. Višina prispevkov za krizno leto se določi na podlagi izkazanega dobička po zaključku leta. Do odmere dohodnine za leto 2020 se odloži plačilo akontacije dohodnine," je povedal premier.

Nato je poudaril, da je vlada sprejela tudi vrsto ukrepov za ohranitev delovanja podjetij: "Vsi prispevki za pokojninsko zavarovanje za zaposlene, ki ostanejo na delovnem mestu, v tem obdobju plačuje država, pravice zavarovancev in prihodki pa se ohranijo."

Sprejeli so ukrepi za izboljšanje likvidnosti podjetij in pomoč znanstveno raziskovalnim projektom za boj z epidemijo. "Z namenom reševanja likvidnosti se vzpostavi garancijska shema (t.i. “finančni top”) in omogoči odkup terjatev do slovenskih podjetij. Država zagotovi dovolj sredstev z dokapitalizacijo oziroma poroštvom za izvedbo. Zamrzne se plačilo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb in plačilo davka na dohodek iz dejavnosti za samostojne podjetnike. Plačilni roki za plačila zasebnim dobaviteljem iz javnih sredstev se skrajšajo na 8 dni. Del neizkoriščenih sredstev iz Evropskega socialnega sklada (ESS) se usmeri v pomoč podjetjem in institucijam, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem (cepivo, zdravilo, zaščitna oprema) za obvladovanje posledic koronavirusa," je poudaril Janez Janša.

"Vse sejnine in druga denarna nadomestila, ki jih prejemajo člani nadzornih svetov v gospodarskih družbah v neposredni ali posredni večinski lasti države, se znižajo za 30 odstotkov. Znižajo se vse funkcionarske plače na državni ravni za 30 % za čas trajanja epidemije. Sodna veja oblasti je zaradi odločitve Ustavnega sodišča iz zakona izvzeta, je pa pozvana, da se sama odpove 30 % funkcionarskih plač za čas krize. Tisti, ki v tej veji oblasti in tudi drugod delajo v teh razmerah, ker nujni postopki zaradi zaščite temeljnih človekovih pravic iz ustave morajo potekati, pa padejo v kategorijo dodatno nagrajenih," je glede znižanje sejnin in plač izpostavil premier.

Nadaljeval je, da je vlada sprejela tudi vrsto smernic za izdelavo ukrepov za pomoč kmetijstvu. "Naj poudarim, da je samozadostnost pri pridelavi hrane v teh razmerah in ki lahko nekaj časa trajajo, strateškega pomena, zato bomo naredili vse, da se kmetom in kmetijstvu pomaga z enakimi ali ali sorazmerno enakimi ukrepi kot ostalemu gospodarstvu," je dejal Janša.

"Z naše strani dajemo tudi priporočilo delodajalcem v gospodarstvu, da uberejo podoben pristop pri nagrajevanju tistih, ki se s tveganjem in postavljanjem nevarnosti soočajo s posledicami epidemije, torej, da delodajalci vzpostavijo model na podlagi obstoječe zakonodaje in zakonskih rešitev, ki bodo vsebovani v tem paketu in bodo veljali predvsem za javni sektor, priporočamo torej, da se tudi v gospodarstvu nagradi zaposlene v razponu od 10 do 200 %, predvsem torej tiste, ki so izpostavljeni, ki ohranjajo proizvodnjo in kritično infrastrukturo, ker ni vsa državna. Država in proračun bodo izdatke vračali, ko bodo podatki o trenutnem ali bodočem možnem obsegu izplačil znani," je povedal Janša.

Po besedah predsednika vlade morajo vsa ministrstva te ukrepe in še nekatere, ki jih ni omenil in so tehnične narave ter so del tega zakona, poslati do četrtka do 23. ure vladni službi za zakonodajo in v petek bo vlada obravnavala osnutek tega mega zakonskega paketa.

Po premierjevih besedah je temeljna vsebina in namen tega protikorona zakonskega paketa, da "zamrznemo obstoječe stanje na način, da ohranimo ljudi, delovna mesta, gospodarske potenciale, znanstveno-raziskovalne potenciale, potenciale v znanosti in kulturi, potenciale države in družbe nasploh, da bo lahko vse to normalno funkcioniralo po tem, ko bo nevarnost epidemije uspešno premagana."

Poudaril je še, da se veliko naporov v svetu vlaga v izdelavo cepiv in zdravil in preizkušanje zdravil, ki blažijo posledice okužbe s koronavirusom in napovedi so optimistične. "Do takrat je treba zdržati, a ne le-to, zdržati je treba v kondiciji, da bomo kot družba lahko še naprej normalno funkcionirali," je povedal premier in dal primerjavo s potovanjem na vesoljski ladji. "Predstavljajte si, da se kot potniki zamrznemo zato, da ko nekje pristanemo, lahko normalno funkcioniramo. Ukrepi, ki jih bomo predlagali, imajo za namen, da zamrznemo aktualno stanje in ohranimo stanje brez večjih socialnih in drugih posledic za čas trajanja epidemije," je dejal Janša in dodal, da bo vlada zagotovila vsa potrebna finančna sredstva. "Evropski finančni okvir se vsak dan širi in za ta čas, ki ga ta zakon zajema, je zagotovljenih sredstev dovolj," je še povedal Janša.

Po besedah Janeza Janše je vlada tudi že začela z zbiranjem elementov za določitev smernic za že drugi takšen mega paket. "Veliko predlogov, ki smo jih prejeli, je takšne narave, da potrebujejo preučitev in vsi ti predloge, ki bodo v naslednjem paketu, bodo, ko bomo dobili finančne in druge izračune," je dejal Janez Janša.

Izpostavil je tudi, da je vlada v tem času dobila prek 1000 različnih predlogov, pobud, od gospodarstva, sindikatov, združenj, od posameznikov, od znanstveno-raziskovalnih institucij, univerz in fakultet. "Vsem se iskreno zahvaljujem. Ocenjujem, da smo upoštevali 90 % predlogov, ker je bila velika večina v isto smer. Nekatere, ki terjajo več časa za preučitev, pa bo, kot rečeno, mogoče vključiti v naslednji mega paket," je povedal Janša.