Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 23.3.2020 8:52:52

Pravilnik o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalc

Rubrika: Plače in delovna razmerjaprint Natisni

Pravilnik o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalc Racunovodja.com Uradni list RS, št. 12/2020 z dne 28. 2. 2020

I. SPLOŠNE DOLOČBE 

1. člen 

(vsebina pravilnika) 

Ta pravilnik določa natančnejši postopek uveljavljanja izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: OZZ) med začasno zadržanostjo delavca od dela (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo plače), ki ga Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod) izplača delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: povračilo nadomestila plače) ali na njegovo zahtevo neposredno delavcu.

2. člen 

(nadomestilo plače) 

Nadomestilo plače se iz OZZ zagotavlja:

– od prvega delovnega dne začasne zadržanosti od dela zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno darujejo kri, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik ter zaradi poškodbe pri delu in poklicne bolezni, nastale v okoliščinah iz 18. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K in 36/19; v nadaljnjem besedilu: zakon);

– od 31. delovnega dne začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, ter poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, razen v primerih iz tretje in četrte alineje tega člena;

– od prvega delovnega dne začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, potem, ko je bilo za posamezno zadržanost z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, izplačano nadomestilo v breme istega delodajalca v koledarskem letu za 120 delovnih dni;

– od prekinitve, če gre za dve ali več zaporednih zadržanosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo zadržanostjo manj kot deset delovnih dni (recidiv).

3. člen 

(pomen izrazov) 

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1. I. bruto nadomestila plače je nadomestilo plače, od katerega so obračunani in plačani prispevki delavca in akontacija dohodnine;

2. II. bruto nadomestila plače je I. bruto nadomestila plače, povečan za obračunane in plačane prispevke delodajalca;

3. dejanski obračun je obračun nadomestila plače na podlagi dejanske delovne obveznosti;

4. delavec je fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi in je obvezno zdravstveno zavarovana na podlagi 1., 2. ali 3. točke prvega odstavka 15. člena zakona;

5. delodajalec je pravna in fizična oseba ter drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi;

6. fiksni obračun je obračun nadomestila plače na podlagi povprečne mesečne delovne obveznosti;

7. količnik valorizacije je količnik, objavljen na spletni strani Zavoda, ki je izračunan v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom;

8. neto nadomestilo plače je I. bruto nadomestila plače, zmanjšano za obračunane in plačane prispevke in davke;

9. obračunski dokumenti je skupni izraz za potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela, potrdilo o darovanju krvi, potrdilo delodajalca za primer darovanja krvi in druge obračunske dokumente, s katerimi se dokazuje upravičenost zahtevka (npr. sodba);

10. odmerni odstotek je z zakonom določen odstotek od osnove za nadomestilo plače, ki se uporablja pri obračunu nadomestila plače, in je odvisen od razloga začasne zadržanosti od dela;

11. posebni delovni koledar je delovni koledar, ko je tedenska delovna obveznost delavca krajša od 40 ur ali je delovna obveznost razporejena drugače kot v primeru splošnega delovnega koledarja;

12. potrdilo je listina Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela, določena s splošnim aktom Zavoda, ki ureja obrazce in listine za uresničevanje OZZ;

13. prispevek je zakonsko predpisan prispevek za socialno varnost;

14. splošni delovni koledar je delovni koledar, ko je 40-urna tedenska delovna obveznost razporejena od ponedeljka do petka, vsak dan po osem ur;

15. zahtevek je skupni izraz za zahtevek za neposredno izplačilo nadomestila plače in zahtevek za refundacijo;

16. zahtevek za neposredno izplačilo nadomestila plače je zahtevek delodajalca za neposredno izplačilo nadomestila plače delavcu;

17. zahtevek za refundacijo je zahtevek delodajalca za povračilo izplačanega II. bruto nadomestila plače, povečanega za prispevke od razlike do minimalne osnove, ki bremenijo delodajalca.

4. člen 

(uporaba določb tega pravilnika o zahtevku za refundacijo) 

Določbe tega pravilnika, ki veljajo za zahtevek za refundacijo in povračilo nadomestila plače, se uporabljajo v primeru vložitve zahtevka za neposredno izplačilo nadomestila plače, če ni v tem pravilniku zanj drugače določeno.

 

II. ZAHTEVEK ZA REFUNDACIJO 

5. člen 

(način izplačevanja nadomestila plače) 

(1) Nadomestilo plače obračuna in izplača delavcu delodajalec.

(2) Delodajalec pri obračunu nadomestila plače upošteva predpise in splošne akte, ki urejajo uresničevanje pravice do nadomestila plače.

6. člen 

(zahtevek za refundacijo) 

(1) Zavod povrne delodajalcu nadomestilo plače na podlagi zahtevka za refundacijo, ki v primeru:

– dejanskega obračuna vsebuje podatke iz »Zahtevka za refundacijo – dejanski obračun«, ki je kot Priloga 1 sestavni del tega pravilnika;

– fiksnega obračuna vsebuje podatke iz »Zahtevka za refundacijo – fiksni obračun«, ki je kot Priloga 2 sestavni del tega pravilnika.

(2) Delodajalec zahtevku za refundacijo priloži pravilno in popolno izpolnjene obračunske dokumente.

(3) Zahtevek za refundacijo delodajalec pripravi za vsak koledarski mesec začasne zadržanosti od dela posebej.

(4) Če je na enem potrdilu navedeno obdobje začasne zadržanosti od dela za polni delovni čas in obdobje začasne zadržanosti od dela za krajši delovni čas, se za vsako obdobje začasne zadržanosti od dela izvede ločen obračun.

7. člen 

(potrdilo) 

(1) Potrdilo izda v elektronski obliki osebni zdravnik.

(2) Za zavarovance, ki so zaposleni pri delodajalcih, ki niso vpisani v Poslovni register Slovenije, osebni zdravnik izstavi potrdilo tudi v papirnati obliki.

(3) Delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, prevzamejo potrdila o upravičeni zadržanosti od dela prek informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom, ostalim delodajalcem pa potrdilo dostavi delavec.

(4) Delodajalec zahtevku za refundacijo priloži:

– potrdilo, če ni bilo izdano v elektronski obliki;

– podatke, določene na hrbtni strani potrdila, ki je kot Priloga 7 sestavni del tega pravilnika, na podlagi katerih se izvede obračun nadomestila, in ki jih potrdi z žigom in podpisom.

8. člen 

(podatki, določeni na hrbtni strani potrdila) 

(1) Delodajalec na hrbtni strani potrdila v prvem odstavku izpolni rubriko o obdobju osnove za nadomestilo plače, skupni višini osnove za nadomestilo plače in številu ur osnove za nadomestilo plače.

(2) V primeru neprekinjene začasne zadržanosti od dela, za katero je v njenem celotnem trajanju izdanih več potrdil, se na hrbtni strani potrdila rubrike iz prvega odstavka izpolnijo le ob prvem prehodu začasne zadržanosti od dela v breme OZZ.

(3) Delodajalec na hrbtni strani potrdila za mesec začasne zadržanosti od dela, za katerega vlaga zahtevek za refundacijo, v drugem odstavku izpolni naslednje rubrike:

1. urna osnova za delo;

2. dejanska mesečna delovna obveznost v urah in na koliko dni bi bila razporejena;

3. dejanska tedenska delovna obveznost v urah in na koliko dni bi bila razporejena;

4. morebitna delovna obveznost ob sobotah z navedbo datuma in števila ur;

5. število ur delovne obveznosti v drugih dneh tedna z delovno soboto;

6. povprečna mesečna delovna obveznost v urah v primeru fiksnega obračuna nadomestila plače.

(4) Če za delavca specifične delovne obveznosti ni mogoče pregledno in razumljivo vpisati na hrbtni strani potrdila, se zahtevku za refundacijo priloži posebni delovni koledar za posameznega delavca, skupino delavcev ali vse delavce pri delodajalcu, iz katerega je nedvoumno razvidno, kako je razporejena delovna obveznost delavca v obdobju, za katerega delodajalec vlaga zahtevek za refundacijo. Upošteva se delovna obveznost delavca, po kateri bi se mu obračunala plača, če bi delal v obdobju začasne zadržanosti od dela.

(5) Delodajalec na hrbtni strani potrdila v tretjem odstavku ob prvem prehodu nadomestila plače v breme OZZ vpiše datume delovnih sobot, če je imel delavec v času začasne zadržanosti od dela v breme delodajalca po delovnem koledarju delovne sobote.

(6) Če delodajalec uveljavlja povračilo nadomestila plače v primeru iz tretje alineje 2. člena tega pravilnika, izpolni tudi podatke na hrbtni strani potrdila v četrtem odstavku.

9. člen 

(potrdilo o darovanju krvi in potrdilo delodajalca za primer darovanja krvi) 

Delodajalec zahtevku za refundacijo za dan, ko delavec prostovoljno daruje kri, priloži:

– potrdilo o darovanju krvi, ki ga izstavi zavod, v katerem je delavec daroval kri, in

– potrdilo delodajalca za primer darovanja krvi, ki vsebuje podatke iz »Potrdila delodajalca za primer darovanja krvi«, ki je kot Priloga 3 sestavni del tega pravilnika.

10. člen 

(računalniško izpisana specifikacija zahtevka) 

Hrbtno stran potrdila in potrdilo delodajalca za primer darovanja krvi lahko nadomesti elektronski zahtevek ali računalniško izpisana specifikacija zahtevka, ki vsebuje podatke s hrbtne strani potrdila oziroma podatke iz druge alineje prejšnjega člena.

11. člen 

(drugi obračunski dokumenti) 

Delodajalec zahtevku za refundacijo priloži morebitne druge obračunske dokumente, s katerimi dokazuje upravičenost svojega zahtevka.

12. člen 

(način vložitve zahtevka za refundacijo z obračunskimi dokumenti) 

(1) Zahtevek za refundacijo z obračunskimi dokumenti se vloži v fizični obliki ali elektronski obliki prek državnega sistema za podporo poslovnim subjektom.

(2) Objavo elektronske oblike zahtevka za refundacijo zagotovi upravljavec državnega sistema za podporo poslovnim subjektom na spletni strani tega sistema.

(3) Delodajalec pri izpolnjevanju zahtevka za refundacijo v elektronski obliki upošteva tudi navodila, ki veljajo v sistemu za podporo poslovnim subjektom in so objavljena na spletni strani tega sistema.

13. člen 

(odgovornost za pravilnost posredovanih podatkov) 

(1) Odgovorna oseba delodajalca z žigom, če ga delodajalec uporablja pri svojem poslovanju, in s podpisom potrdi pravilnost vpisanih podatkov na zahtevku za refundacijo, obračunskih dokumentih in računalniško izpisani specifikaciji zahtevka.

(2) Če je zahtevek za refundacijo vložen v elektronski obliki, odgovorna oseba delodajalca z elektronskim podpisom potrdi pravilnost podatkov iz prejšnjega odstavka.

(3) Zavod lahko preveri pravilnost posredovanih podatkov tako, da od delodajalca zahteva posredovanje ali vpogled v dokumentacijo, na podlagi katere so bili posredovani podatki.

14. člen 

(zastaranje pravice do povračila nadomestila plače) 

(1) Pravica zahtevati povračilo nadomestila plače zastara v treh letih.

(2) Zastaralni rok iz prejšnjega odstavka začne teči od 19. dne v mesecu po preteku meseca, v katerem je bil delavec začasno zadržan od dela. Če je bilo nadomestilo plače izplačano pred tem dnem, začne zastaralni rok teči naslednji dan po izplačilu nadomestila plače.

(3) Glede drugih vprašanj zastaranja pravice zahtevati povračilo nadomestila plače, ki niso urejena s tem pravilnikom, se uporabljajo določbe zakonika, ki ureja obligacijska razmerja.

15. člen 

(ponovna vložitev zahtevka za refundacijo zaradi novih dejstev in dokazov) 

(1) Če delodajalec po izplačilu nadomestila plače delavcu izve za nova dejstva ali najde ali pridobi nove dokaze, delavcu izplača razliko med prvotno izplačanim in na novo obračunanim nadomestilom plače.

(2) Nova dejstva in novi dokazi iz prejšnjega odstavka so dejstva in dokazi, ki so obstajali že v času prvotnega izplačila nadomestila plače, ali so nastali do 19. dne v mesecu po preteku meseca, v katerem je bil delavec začasno zadržan od dela, in bi sama zase ali v zvezi z že uporabljenimi dejstvi ali dokazili pripeljala do drugačnega obračuna nadomestila plače.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za novo dejstvo in nov dokaz šteje neposredno izvršljiv pravni akt (npr. sodba sodišča, odločba upravnega organa, sodna poravnava), s katerim je odločeno o vprašanjih, ki vplivajo na višino nadomestila plače.

(4) V primeru iz prvega odstavka tega člena delodajalec vloži nadomestni zahtevek za refundacijo. Če je novi zahtevek višji od prvotnega, Zavod nakaže delodajalcu razliko. Če je novi zahtevek nižji od prvotnega, Zavod razliko odšteje od naslednjega zahtevka. Če delodajalec naslednji mesec ne vloži nobenega novega zahtevka, mora preveč prejeto nadomestilo nakazati na TRR Zavoda.

16. člen 

(upravičenost do povračila nadomestila plače) 

(1) Zavod povrne delodajalcu nadomestilo plače v višini, obračunani na podlagi predpisov in splošnih aktov, ki urejajo uresničevanje pravice do nadomestila plače.

(2) Zavod povrne delodajalcu II. bruto nadomestilo plače in prispevke od razlike do minimalne osnove, ki bremenijo delodajalca, razen če je kot ukrep ekonomske politike s posebnim zakonom določeno, da je delodajalec oproščen plačila ali upravičen do povračila prispevkov.

(3) Če Zavod obračuna nadomestilo plače za posameznega delavca v višjem znesku, kot je naveden v zahtevku za refundacijo, Zavod zavrne povračilo tega nadomestila plače in vrne delodajalcu obračunske dokumente. Delodajalec lahko po ugotovitvi vzroka za neskladje med svojim obračunom in obračunom Zavoda vloži nov zahtevek za refundacijo.

17. člen 

(neupravičenost do povračila nadomestila plače) 

Zavod delodajalcu ne povrne nadomestila plače:

– če delodajalec nadomestila plače ni izplačal delavcu, ki ima do njega pravico;

– če delodajalec ni izkazal, da je plačal delavcu iz lastnih sredstev nadomestilo plače za 120 delovnih dni v koledarskem letu v primeru začasne nezmožnosti delavca za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ali če ne izkaže, da gre za dve ali več zaporednih zadržanost od dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 dni, in je v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo zadržanostjo manj kot deset delovnih dni (recidiv);

– če v primerih začasne nezmožnosti za delo, ko gre nadomestilo plače v breme OZZ, ni odločal imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, da je začasna zadržanost od dela utemeljena, razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo delavca, o kateri odloča njegov osebni zdravnik, če gre za nego otroka, o kateri odloča otrokov osebni zdravnik ali če gre za zadržanost z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi.

 

III. ZAHTEVEK ZA NEPOSREDNO IZPLAČILO NADOMESTILA PLAČE DELAVCU 

18. člen 

(pogoji za neposredno izplačilo nadomestila plače) 

(1) Ne glede na prvi odstavek 5. člena tega pravilnika mora delodajalec do osmega dne v mesecu po preteku meseca, v katerem je nadomestilo plače zapadlo v plačilo, vložiti zahtevek za neposredno izplačilo nadomestila plače, če:

– delavcem ni izplačal plač in nadomestil plač v zakonsko določenem oziroma pogodbeno dogovorjenem roku in

– nadomestilo plače, katerega izplačilo zahteva od Zavoda, delavcu ni delno ali v celoti izplačal drugi subjekt.

(2) Če je nadomestilo plače delavcu izplačal drugi subjekt, delodajalec vloži zahtevek za neposredno izplačilo nadomestila plače za neizplačani del.

(3) Zahtevek za neposredno izplačilo nadomestila plače lahko vloži delavec, če ga delodajalec v roku iz prejšnjega odstavka ni pisno obvestil, da je sam vložil zahtevek za neposredno izplačilo nadomestila plače.

19. člen 

(zahtevek za neposredno izplačilo nadomestila plače) 

Zavod delavcu neposredno izplača nadomestilo plače na podlagi zahtevka za neposredno izplačilo nadomestila plače, ki v primeru:

– dejanskega obračuna vsebuje podatke iz »Zahtevka za neposredno izplačilo nadomestila delavcu – dejanski obračun«, ki je kot Priloga 5 sestavni del tega pravilnika;

– fiksnega obračuna vsebuje podatke iz »Zahtevka za neposredno izplačilo nadomestila delavcu – fiksni obračun«, ki je kot Priloga 6 sestavni del tega pravilnika.

20. člen 

(način vložitve zahtevka za neposredno izplačilo nadomestila plače) 

Zahtevek za neposredno izplačilo nadomestila plače se lahko vloži le v fizični obliki.

21. člen 

(neposredno izplačilo nadomestila plače) 

(1) Zavod na podlagi zahtevka za neposredno izplačilo nadomestila plače obračuna nadomestilo plače in delavcu neposredno izplača neto nadomestilo plače.

(2) Zavod obračuna in plača prispevke in davke.

(3) Zavod delodajalca obvesti o izvedenem neposrednem izplačilu nadomestila plače delavcu.

22. člen 

(zastaranje pravice zahtevati neposredno izplačilo nadomestila plače) 

(1) Pravica zahtevati neposredno izplačilo nadomestila plače zastara v treh letih od devetega dne v mesecu po preteku meseca, v katerem je nadomestilo plače zapadlo v plačilo.

(2) Nadomestilo plače zapade v plačilo 18. dne v mesecu po preteku meseca, v katerem je bil delavec začasno zadržan od dela.

(3) Glede drugih vprašanj zastaranja pravice zahtevati neposredno izplačilo nadomestila plače, ki niso urejena s tem pravilnikom, se uporabljajo določbe zakonika, ki ureja obligacijska razmerja.

 

IV. OBRAČUN NADOMESTILA PLAČE 

23. člen 

(začasna zadržanost od dela) 

Delodajalec obračuna delavcu nadomestilo plače za delovne dneve oziroma delovne ure, ko je bil delavec upravičeno začasno zadržan od dela zaradi zakonsko določenih razlogov ter za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom, ki določa praznike in dela proste dneve v Republiki Sloveniji.

24. člen 

(dejanski obračun) 

Delodajalec višino nadomestila plače obračuna s pomočjo dejanskih ur začasne zadržanosti od dela, če pri obračunu plače uporablja dejanski obračun na podlagi dejanske mesečne delovne obveznosti.

25. člen 

(fiksni obračun) 

Delodajalec višino nadomestila plače obračuna s pomočjo normiranih ur začasne zadržanosti od dela, če pri obračunu plače uporablja fiksni obračun na podlagi povprečne mesečne delovne obveznosti, pri čemer število normiranih ur začasne zadržanosti od dela izračuna po naslednji enačbi:

število normiranih ur začasne zadržanosti od dela = 

število dejanskih ur začasne zadržanosti od dela × povprečna mesečna delovna obveznost

_______________________________________________________________________

dejanska mesečna delovna obveznost

26. člen 

(višina nadomestila plače) 

Višina nadomestila plače je odvisna od osnove za nadomestilo plače, načina valorizacije osnove za nadomestilo plače in odmernega odstotka.

27. člen 

(osnova za nadomestilo plače) 

(1) Osnova za nadomestilo plače je povprečje izplačanih mesečnih plač, osnov za plačilo prispevkov in izplačanih nadomestil v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.

(2) Delavcu, ki ni imel plače in nadomestila plače oziroma osnove za plačilo prispevkov v celotnem preteklem koledarskem letu, se osnova za nadomestilo plače izračuna iz izplačanih mesečnih plač in nadomestil plač oziroma od osnove za plačilo prispevkov v obdobju, v katerem je delal.

(3) Delavcu, ki ni imel plače in nadomestila plače oziroma osnove za plačilo prispevkov v preteklem koledarskem letu, se osnova za nadomestilo plače izračuna iz izplačanih mesečnih plač in nadomestil plač oziroma od osnove za plačilo prispevkov v obdobju iz obveznega zavarovanja v tekočem koledarskem letu preden je bil začasno zadržan od dela.

(4) Za delavce, ki do nastopa začasne zadržanosti od dela še niso imeli plače in nadomestila plače oziroma osnove za plačilo prispevkov, ter delavcu, ki se poškoduje na poti na delo, preden je nastopil delo, se za izračun osnove za nadomestilo plače upošteva plača, ki bi jo prejel, če bi delal.

(5) V osnovo za nadomestilo plače se vštevajo vsa nadomestila plač, ki jih je delavec prejel iz naslova delovnega razmerja, nadomestila za brezposelnost, starševska nadomestila in nadomestila iz OZZ.

(6) Če je delavec v delovnem razmerju pri več delodajalcih in s tem dosega polni delovni čas ali če je v delovnem razmerju pri enem ali več delodajalcih za polni delovni čas, pri drugem pa največ za osem ur na teden, se v osnovo za nadomestilo plače vštevajo plače in nadomestila plač, ki jih je delavec prejel pri vseh delodajalcih.

28. člen 

(prejemki, ki se ne vštevajo v osnovo za nadomestilo plače) 

V osnovo za nadomestilo plače se ne vštevajo:

1. dohodki iz drugega pogodbenega razmerja;

2. regres, jubilejna nagrada, odpravnina ob upokojitvi in druge odpravnine, solidarnostna pomoč;

3. povračila stroškov v zvezi z delom;

4. dohodek, prejet v naravi;

5. poračuni plač v tekočem letu za obdobja, na katera se nanaša osnova za obračun nadomestila;

6. nadomestila iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja;

7. bonitete;

8. osnove za plačevanje prispevkov iz drugega in tretjega odstavka 55.a člena zakona.

29. člen 

(način valorizacije osnove za nadomestilo plače) 

(1) Osnova za nadomestilo plače se uskladi na način in v roku, ki ga določa zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Slovenije.

(2) Količnike valorizacije Zavod objavi na svoji spletni strani.

30. člen 

(odmerni odstotek) 

Nadomestilo plače se odmeri v odmernem odstotku, ki je glede na razlog začasne zadržanosti od dela določen v »Preglednici po razlogih obravnave«, ki je kot Priloga 4 sestavni del tega pravilnika.

31. člen 

(najvišje in najnižje nadomestilo plače) 

(1) Nadomestilo plače ne more biti manjše od zajamčene plače (spodnji limit) in ne višje od plače, ki bi jo delavec dobil, če bi delal (zgornji limit).

(2) Podatek o višini plače, ki bi jo delavec dobil, če bi delal, je podatek o višini urne osnove za delo, ki ga posreduje delodajalec.

32. člen 

(obračun višine nadomestila plače) 

(1) Vse potrebne podatke, na podlagi katerih je obračunano nadomestilo plače, delodajalec zagotovi z izpolnitvijo rubrik na obračunskih dokumentih ali na računalniško izpisani specifikaciji zahtevka.

(2) Višina II. bruto nadomestila plače se obračuna:

– na podlagi izhodiščne urne osnove za nadomestilo plače,

– na podlagi urne osnove za nadomestilo plače,

– ob upoštevanju določb glede najvišjega in najnižjega nadomestila plač ter

– ob upoštevanju veljavnih višin prispevkov.

(3) Izhodiščna urna osnova za nadomestilo plače se izračuna po naslednji enačbi:

izhodiščna urna osnova za nadomestilo plače =

skupna bruto osnova za nadomestilo plače

___________________________________

skupno število ur osnove za nadomestilo plače

(4) Urna osnova za nadomestilo plače se izračuna po naslednji enačbi:

urna osnova za nadomestilo plače =

izhodiščna urna osnova za nadomestilo plače × količnik valorizacije ×

odmerni odstotek

____________________

100

33. člen 

(obračun višine nadomestila plače v primeru dejanskega obračuna) 

(1) Če je urna osnova za nadomestilo plače nižja od urne osnove za delo, se bruto nadomestilo plače obračuna na podlagi urne osnove za nadomestilo plače po naslednjih enačbah:

– I. bruto nadomestila plače = urna osnova za nadomestilo plače × število dejanskih ur začasne zadržanosti

– II. bruto nadomestila plače = I. bruto nadomestila plače + prispevki delodajalca

(2) Če je urna osnova za nadomestilo plače višja od urne osnove za delo, se bruto nadomestilo plače obračuna na podlagi urne osnove za delo po naslednjih enačbah:

– I. bruto nadomestila plače = urna osnova za delo × število dejanskih ur začasne zadržanosti

– II. bruto nadomestila plače = I. bruto nadomestila plače + prispevki delodajalca

(3) Če je I. bruto nadomestilo plače, obračunano iz urne osnove za nadomestilo plače, nižje od preračunane zajamčene plače, se pri obračunu bruto nadomestila plače upošteva zajamčena plača po naslednjih enačbah:

– preračunana zajamčena plača =

veljavna zajamčena plača × število dejanskih ur v breme OZZ

________________________________________________________

dejanska celomesečna obveznost pri delodajalcu

– I. bruto nadomestila plače = preračunana zajamčena plača

– II. bruto nadomestila plače = I. bruto nadomestila plače + prispevki delodajalca

34. člen 

(obračun višine nadomestila plače v primeru fiksnega obračuna) 

(1) Če je urna osnova za nadomestilo plače nižja od urne osnove za delo, se bruto nadomestilo plače obračuna na podlagi urne osnove za nadomestilo plače po naslednjih enačbah:

– I. bruto nadomestila plače = urna osnova za nadomestilo plače × število normiranih ur začasne zadržanosti

– II. bruto nadomestila plače = I. bruto nadomestila plače + prispevki delodajalca

(2) Če je urna osnova za nadomestilo plače višja od urne osnove za delo, se bruto nadomestilo plače obračuna na podlagi urne osnove za delo po naslednjih enačbah:

– I. bruto nadomestila plače = urna osnova za delo × število normiranih ur začasne zadržanosti

– II. bruto nadomestila plače = I. bruto nadomestila plače + prispevki delodajalca

(3) Če je I. bruto nadomestilo plače, obračunano iz urne osnove za nadomestilo plače, nižje od preračunane zajamčene plače, se pri obračunu bruto nadomestila plače upošteva zajamčena plača po naslednjih enačbah:

– preračunana zajamčena plača =

veljavna zajamčena plača × število normiranih ur v breme OZZ

_________________________________________________________

dejanska celomesečna obveznost pri delodajalcu

– I. bruto nadomestila plače = preračunana zajamčena plača

– II. bruto nadomestila plače = I. bruto nadomestila plače + prispevki delodajalca

35. člen 

(povračilo prispevkov od razlike do minimalne osnove za obračun prispevkov) 

(1) Če je nadomestilo plače nižje od minimalne osnove za obračun prispevkov (v nadaljnjem besedilu: minimalna osnova), Zavod povrne delodajalcu tudi obračunane in plačane prispevke od razlike med višino minimalne osnove in višino izplačanega I. bruto nadomestila plače.

(2) Zahtevek za refundacijo prispevkov od razlike do minimalne osnove se praviloma vloži sočasno z zahtevkom za refundacijo bruto nadomestila plače.

(3) Delodajalec v zahtevku za refundacijo navede skupno višino prispevkov od razlike do minimalne osnove, ki predstavlja seštevek vseh posamezno izračunanih prispevkov od razlike do minimalne osnove. Pri obračunu se upoštevajo zakonsko določene prispevne stopnje tistih posameznih vrst prispevkov, za katere je zakonsko določeno, da se plačujejo od minimalne osnove in ki bremenijo delodajalca.

(4) Če je nadomestilo plače obračunano za celomesečno delovno obveznost, se izračun prispevkov izvede po naslednjih enačbah:

– razlika do minimalne osnove = minimalna osnova – I. bruto nadomestila plače

– posamezni prispevek v breme OZZ =

razlika do minimalne osnove ×

prispevna stopnja

________________

100

(5) Če nadomestilo plače ni obračunano za celomesečno delovno obveznost, se obračun prispevkov v primeru dejanskega obračuna nadomestila plače izvede po naslednjih enačbah:

preračunana minimalna osnova = 

veljavna minimalna osnova × število dejanskih ur začasne zadržanosti od dela v breme OZZ

____________________________________________________________________

dejanska celomesečna delovna obveznost pri delodajalcu

– razlika do minimalne osnove = preračunana minimalna osnova – I. bruto nadomestila plače

– posamezni prispevek v breme OZZ =

razlika do minimalne osnove ×

prispevna stopnja

___________________

100

(6) Če nadomestilo plače ni obračunano za celomesečno delovno obveznost, se obračun prispevkov v primeru fiksnega obračuna nadomestila plače izvede po naslednjih enačbah:

preračunana minimalna osnova = 

veljavna minimalna osnova × število normiranih ur začasne zadržanosti od dela v breme OZZ

____________________________________________________________________

povprečna celomesečna delovna obveznost pri delodajalcu

– razlika do minimalne osnove = preračunana minimalna osnova – I. bruto nadomestila plače

– posamezni prispevek v breme OZZ =

razlika do minimalne osnove ×

prispevna stopnja

____________________

100

(7) Znesek prispevkov od razlike do minimalne osnove, ki jih delodajalec zahteva od Zavoda za posameznega delavca, ne sme presegati skupnega zneska prispevkov od razlike do minimalne osnove, ki so bili obračunani na podlagi skupnega zneska plač in nadomestil plač delavca za določeni mesec.

36. člen 

(zaokroževanje) 

(1) Urna osnova za delo se zaokroži na štiri decimalna mesta.

(2) Količnik valorizacije se zaokroži na štiri decimalna mesta.

(3) Drugi podatki v postopku obračuna nadomestila plače se zaokrožijo na dve decimalni mesti.

 

V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 

37. člen 

(prenehanje veljavnosti) 

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil (Uradni list RS, št. 130/04, 121/05, 129/06, 134/06 – popr. in 8/07), njegov 17. člen pa se uporablja še dva meseca od uveljavitve tega pravilnika.

38. člen 

(začetek veljavnosti in uporabe) 

Ta pravilnik začne veljati 1. marca 2020, 36. člen pa se začne uporabljati 1. maja 2020.

 

Št. 9001-1/2020-DI/35
Ljubljana, dne 28. januarja 2020
EVA 2018-2711-0069

Predsednica Upravnega odbora
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Tatjana Čerin

 

Priloga 1:

Zahtevek za refundacijo – dejanski obračun

 

Priloga 2:

Zahtevek za refundacijo – fiksni obračun

 

Priloga 3:

Potrdilo delodajalca za primer darovanja krvi

 

Priloga 4:

Preglednica po razlogih obravnave

 

Priloga 5:

Zahtevek za neposredno izplačilo nadomestila delavcu – dejanski obračun

 

Priloga 6:

Zahtevek za neposredno izplačilo nadomestila delavcu – fiksni obračun

 

Priloga 7:

Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela – hrbtna stran

 

Ključne besede:
izplačilo nadomestila plače
nadomestilo plače
obvezno zdravstveno zavarovanje
OZZ

Zadnji članki iz rubrike:

26.5.2020 17:05:32:
Sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji pokojnini, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od 1. januarja 2020

22.5.2020 9:02:44:
Preverjanje višine prejetih povračil nadomestila plače (ZRSZ)

21.5.2020 10:40:06:
Subvencioniranje delovnega časa nadomešča ukrep subvencioniranja čakanja na delo

18.5.2020 11:39:56:
Izplačila delodajalcem za povračilo nadomestila plače v več delih

18.5.2020 8:34:39:
Napake na REK-1 obrazcih na obračunu davčnega odtegljaja v delu, ki se nanaša na oblikovanje pokojninske osnove za obdobje izplačil MAREC 2020

Najnovejši članki:

29.5.2020 15:11:34:
Finančna uprava RS poslala drugi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2019

28.5.2020 22:28:11:
Pojasnilo 1 k Slovenskemu računovodskemu standardu 15

28.5.2020 13:21:43:
Vlogo za začasno denarno nadomestilo lahko oddate najkasneje do 31. maja 2020

28.5.2020 13:02:54:
Prenehanje začasnih ukrepov v upravnih in drugih javnopravnih zadevah

26.5.2020 10:51:38:
Še slab teden časa za oddajo obračunov DDPO in DohDej za leto 2019

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT