Inšpektorat za delo opozarja delavce, da naj ne podpisujejo sporazumov o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če tega dejansko ne želijo. V takšnem primeru delavcu namreč ne pripada nadomestilo za brezposelnost (ki ga ureja Zakon o urejanju trga dela; ZUTD), niti odpravnina (razen v primeru upokojitve).

Inšpektorat prav tako opozarja, da naj ne podpisujejo praznih listov papirja, ki bi jih lahko delodajalci kasneje uporabili proti volji delavcev (na primer za sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi ali kakšne odškodninske zahtevke …).

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) sicer v 81. členu določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom med strankama – med delodajalcem in delavcem. To pomeni, da pride do prenehanja pogodbe o zaposlitvi tudi po delavčevi volji. Zato mora biti sporazum izraz resnične in prave volje pogodbenih strank. Pogoj za veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je, da ni dosežen s silo, grožnjo ali prevaro, da ni sklenjen v zmoti oziroma da je prost vseh napak volje. Sporazum tudi ni veljaven, če ni sklenjen v pisni obliki. Delodajalec mora delavca ob prenehanju delovnega razmerja tudi pisno obvestiti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Ob tem opozarjamo, da se delodajalec s tem, ko doseže sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi izogne zakonsko določenim pogojem, na podlagi katerih sploh lahko odpove pogodbo o zaposlitvi. Pri tem načinu prenehanja se lahko izogne tudi odpovednemu roku, ki je sicer določen za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavec pa lahko veljavnost sporazuma izpodbija le pri pristojnem sodišču.

Glede predčasnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi pa pojasnjujemo, da mora delodajalec, če želi, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati prej, kot je določeno v pogodbi, pogodbo odpovedati. ZDR-1 predvideva več vrst odpovedi pogodbe o zaposlitvi, odvisno od tega, ali so v konkretnem primeru izkazani pogoji, ki jih zahteva zakon, da bi bila odpoved zakonita. Če bi delodajalec kršil postopek pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se lahko delavec obrne na Inšpektorat za delo, medtem ko utemeljenost razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi presoja delovno sodišče.

Inšpektorat opozarja tudi, da če bi bil delavec v času trajanja delovnega razmerja odjavljen iz zavarovanja, navedeno ravnanje predstavlja zaposlovanje na črno. Za nadzor nad zaposlovanjem na črno je pristojna Finančna uprava RS. Če pa bi obstajal sum, da je delodajalec ponaredil podpis delavca na sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, to predstavlja sum storitve kaznivega dejanja, zato se je v takem primeru treba obrniti na Policijo.

Več informacij o vrstah odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na voljo v Vodniku po pravicah iz delovnega razmerja.

Vir: Inšpektorat Republike Slovenije za delo