Zadnje obvestilo:
Izvrševanje plačil med velikonočnimi prazniki (9.4.2025 12:05:36)
Zadnja novička:
16.4.2025 10:11:52 Vodenje evidence o izrabi delovnega časa od 23. 4. 2025
Najnovejši e-seminar:
Vzorec pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo (e-gradivo) (8.4.2025 18:36:30)
Obračun daljše bolniške odsotnosti
Aktualno:
Koledar:
Mesečni koledarčki
Seznam poslovne programske opreme
Izračuni 2025
Obračun plače 2025
Opozorilo: Izračun trenutno deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od minimalne osnove.
Izračun avtorskega honorarja 2025
Izračun za rezidente, zavarovane po 20. členu ZPIZ-2 (zavarovan za polni delovni čas), ter za rezidente, zavarovane po 18. členu ZPIZ-2.
Podjemna pogodba 2025
Obračun najemnine 2025
Fizična oseba odda nepremičnino pravni osebi.
Obračun študentskega dela 2025
Obračun začasnega ali občasnega dela upokojencev 2025
Izračun zamudnih obresti
Program omogoča izračun po konformni metodi in po linearni metodi.
Izračun pogodbenih obresti
Program omogoča izračun po poljubni obrestni meri.
Potni nalog (Excel)
Temeljnica (excel)
Temeljnica
M obrazci
Davčni obračun 2024>
Davčni obračun 2024
Excel obrazec DDPO 2024 (informativni pripomoček)
Excel obrazec DOHDEJ 2024 (informativni pripomoček)
AJPES
Video seminar
Gospodarske družbe
Samostojni podjetniki
Društva
Nepridobitne organizacije
Vpisano: 12.2.2020 17:15:30
Rubrika: Normiranci Natisni
Opredelitev pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Spremenjeni 67.b člen ZDDPO-2 (ZDDPO-2K) določa dodatni pogoj in zato je potrebno v splošnem razložiti pomen zakonske dikcije oziroma pogoja »je bila pri zavezancu v skladu z zakonom (predpisi), ki ureja(jo) pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev«, ki jo podajamo v nadaljevanju.
Zavezanec po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) je v okviru obravnavane vsebine pravna oseba, ki želi ugotavljati davčno osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Pravna oseba v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ-2), ni nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato osebe ne vstopajo v zavarovalno pravno razmerje s temi pravnimi osebami oziroma posledično niso zavarovane pri zavezancih po ZDDPO-2. Nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Zavarovalno razmerje na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) nastane z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Oseba, s katero fizična oseba, za katero je bilo vzpostavljeno zavarovalno razmerje, vstopi v pravno razmerje, ki je podlaga za nastanek zavarovalnega razmerja, v skladu z ZPIZ-2 in drugimi predpisi, sprejetimi za njegovo izvajanje, običajno (ne pa vedno) prevzame tudi obveznosti v zvezi z prijavo v in odjavo iz zavarovanja, obveznosti glede poročanja podatkov, ki so potrebni za odmero oziroma obračun in plačilo prispevkov, nadzor nad plačevanjem in izterjavo prispevkov ter za zagotavljanje pravic ter postanejo zavezanci za plačevanje prispevkov delodajalcev.
V tem kontekstu je obravnavano dikcijo oziroma dodatni pogoj lahko razložiti z obveznostmi, ki jih zavezanec (pravna oseba) prevzema v zvezi z zavarovalnim razmerjem, ki je nastalo na podlagi pravnega razmerja, v katerega je vstopil z zavarovano osebo. Na podlagi navedenega izhodišča se za osebo, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana v skladu z zakonom (predpisi), ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za poln delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, lahko šteje osebo, v zvezi s katero so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
Izpolnjevanje dodatnega pogoja (primer):
Za osebo, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev, se šteje oseba, ki je zaposlena pri zavezancu in nastopi materinski in starševski dopust (porodniški dopust). Pravno razmerje, na podlagi katerega je nastalo zavarovalno razmerje, se z nastopom porodniškega dopusta ne spremeni. Podlaga zavarovanja se ne spremeni, ob tem pa je izpolnjen tudi pogoj, da ima zavezanec v zvezi s tem zavarovanjem v skladu z ZPIZ-2 in drugimi predpisi, sprejetimi za njegovo izvajanje, vsaj eno od zgoraj navedenih obveznosti.
Dodatni pogoj ni izpolnjen (primera):
Ob tem je potrebno opozoriti tudi na drugi odstavek 73. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), s katerim se daje možnost, da se ne glede na 4. člen Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1 (definicija delovnega razmerja) v primeru, ko se pogodba o zaposlitvi sklene med poslovodno osebo in družbo, katere edini lastnik je ta poslovodna oseba, takšno razmerje šteje kot delovno razmerje. S tem je navedenim osebam z vidika obveznih socialnih zavarovanj dana možnost izbire podlage zavarovanja, in sicer podlaga delovno razmerje ali podlaga družbenik in s tem tudi možnost izpolnitve dodatnega pogoja za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov brez zaposlitve druge osebe.
Zavezanec mora prihodke (50.000 oziroma 100.000 EUR) ugotavljati tudi za vsako naslednje davčno obdobje, za katero želi še naprej ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
V noveli ZDDPO-2O nov četrti odstavek 67.d člena ZDDPO-2 določa, da se za potrebe določanja višine prihodkov iz 67.b člena tega zakona za poseben primer šteje, če gre za povezanost med osebami. V zvezi s tem je v novem petem odstavku 67.d člena ZDDPO-2 določena opredelitev povezanih oseb z napotitvijo na že veljavne zakonske definicije povezanih oseb (16. in 17. člen ZDDPO-2), dodatno se širi obseg definicije družinskih članov na brate in sestre, vendar le za ugotavljanje povezanih oseb po dopolnjenem 67.d členu ZDDPO-2. Nadalje nov šesti odstavek 67.d člena ZDDPO-2 določa, da se prihodki zavezanca in povezanih oseb za potrebe določanja višine prihodkov seštevajo. Dodani sedmi odstavek pa določa, da se prihodki ne seštevajo, če zavezanec dokaže, da glavni namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Prihodki poveznih oseb se primeroma seštevajo, če je glavni namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja izpolnjevanje pogoja glede praga prihodkov z verižnim ustanavljanjem zavezancev ali prelivanje prihodkov od zavezancev, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih odhodkov, k zavezancem v sistemu normiranih odhodkov. Natančnejši opis v nadaljevanju - Seštevanje prihodkov v povezavi s pragom izstopa. Dokazno breme je na zavezancu. Zavezanec mora tako v prilogi 20 Obračuna davka od dohodkov pravnih oseb razkriti, ali ima povezane osebe opredeljene v petem odstavku 67.d člena ZDDPO-2, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi prihodkov po računovodskih standardih.
V primeru, da zavezanec ne želi več ugotavljati davčne osnove na poenostavljen način, mora davčni organ o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov obvestiti. To obvestilo učinkuje od začetka davčnega obdobja, za katero je davčni zavezanec obvestil davčni organ. Zavezanec, ki postopa na ta način, mora za davčno obdobje ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.
Ne glede na navedeno pa mora zavezanec, čigar povprečje prihodkov, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih davčnih obdobij presega 150.000,00 eurov, za davčno obdobje, ki sledi tema dvema davčnima obdobjema, ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.
Tako spremenjen peti odstavek 67.c člena ZDDPO-2 (v noveli ZDDPO-2O) določa nov pogoj za obvezen izstop iz sistema normiranosti glede na povprečje prihodkov dveh zaporednih davčnih obdobij. Nov pogoj zavezancu omogoča, da lahko ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih davčnih obdobjih skupno do 300.000 eurov prihodkov.
Primer 1: Zavezanec že prvo davčno obdobje ustvari znesek prihodkov nad 300.000 evrov. Pogoj za obvezen izstop iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je določen s povprečjem prihodkov, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih davčnih obdobij. V kolikor pri presoji pogoja za posamezno davčno obdobje ni podatka o prihodkih dveh zaporednih davčnih obdobij, ker je zavezanec začel poslovati v preteklem davčnem obdobju, povprečja dveh zaporednih davčnih obdobij še ni mogoče določiti. Zato v tem primeru zavezanec ni dolžan obvezno izstopiti iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, in sicer tudi, če v preteklem davčnem obdobju prihodki presegajo 300.000 evrov.
Primer 2: Davčno obdobje zavezanca je enako koledarskemu letu. Zavezenec v davčnem letu 2016 davčno osnovo ugotavlja na osnovi normiranih odhodkov, v davčnem letu 2017 realizira 301.000 euro prihodkov. Zavezanec mora v skladu s petim odstavkom 67.c. člena ZDDDPO-2 izstopiti iz sistema obdavčitve normiranih odhodkov in v davčnem letu 2018 davčno osnovo ugotavljati z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, saj njegovo povprečje prihodkov dveh zaporednih davčnih obdobij presega 150.000 evrov.
Seštevanje prihodkov v povezavi s pragom izstopa
Pri presoji pogoja za obvezen izstop iz ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se upoštevajo poleg prihodkov zavezanca pod določenimi pogoji tudi prihodki drugih oseb, tudi povezanih oseb (že opisana sprememba 67.d člena ZDDPO-2).
Povezani osebi, zavezanca rezidenta ali nerezidenta in tujo pravno osebo ali tujo osebo brez pravne osebnosti, opredeljuje 16. člen ZDDPO-2.
Za opredelitev povezanih oseb med rezidenti, so relevantne določbe 17. člena ZDDPO-2. V skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena se za povezani osebi štejeta dva rezidenta (torej dve pravni osebi, ki imata status rezidenta po ZDDPO-2), če ima njuna povezava naslednje kvalifikacije:
- rezidenta sta povezana v kapitalu, upravljanju ali nadzoru tako, da ima en rezident neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v drugem rezidentu, ali obvladuje drugega rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami (1. točka prvega odstavka 17. člena ZDDPO-2), ali
- rezidenta sta povezana tako, da imajo iste pravne ali fizične osebe ali njihovi družinski člani v dveh rezidentih neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic, ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami (2. točka prvega odstavka 17. člena ZDDPO-2).
Za povezani osebi se štejeta tudi rezident in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če ima ista fizična oseba ali njeni družinski člani v rezidentu najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic, ali obvladuje rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami (drugi odstavek 17. člena ZDDPO-2).
Za družinske člane se po določbah tretjega odstavka 17. člena ZDDPO-2 štejejo zakonec ali oseba, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali partner, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali otrok partnerja, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, ter starši in posvojitelji fizične osebe.
Za ugotavljanje povezanih oseb za potrebe določanja višine prihodkov iz 67.b. člena ZDDPO-2 se za družinske člane štejejo tudi bratje in sestre (peti odstavek 67.d. člena ZDDPO-2)
Pomen določbe o povezanih osebah je v preprečevanju zlorab na področju normiranosti. Prihodki poveznih oseb se primeroma seštevajo, če je glavni namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja izpolnjevanje pogoja glede praga prihodkov z verižnim ustanavljanjem zavezancev ali prelivanje prihodkov od zavezancev, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih odhodkov, k zavezancem v sistemu normiranih odhodkov. Tako se bodo prihodki povezanih oseb seštevali, če je namen povezanosti ustvariti shemo, ki je ob upoštevanju vseh relevantnih dejstev in okoliščin nepristna in je njen glavni namen ali eden od glavnih namenov, pridobiti davčno ugodnost povezanih subjektov z vstopom v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Pri presoji se upošteva ali shema poslovanja temelji na tehtnih ekonomskih razlogih, ali pa je glavni namen njene vzpostavitve doseči ugodnejšo davčno obravnavo.
Okoliščine, ki lahko kažejo na shemo poslovanja z namenom, da zavezanec izpolni pogoje za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov z verižnim ustanavljanjem zavezancev ali prelivanje prihodkov med povezanimi osebami od zavezancev, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov k zavezancem, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov, so lahko primeroma:
Prej navedene okoliščine so lahko davčnim zavezancem v pomoč pri presoji njihovega položaja. Ob tem je treba upoštevati, da gre za presojo kombinacije različnih dejstev in okoliščin v vsakem konkretnem primeru posebej. V nekaterih konkretnih primerih prej navedene okoliščine lahko ne bodo relevantne in bodo lahko za presojo odločujoče druge okoliščine, ki bodo kazale na to, ali je posamezna shema poslovanja pristna oz. ali temelji na tehtnih ekonomskih razlogih.
Vsak zavezanec mora sam presojati, kateri so pri njegovem poslovanju s povezanimi osebami tehtni ekonomski razlogi, na podlagi katerih se prihodki povezanih oseb ne seštevajo.
Finančna uprava Republike Slovenije pa bo izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov presojala v postopkih davčnega nadzora. V postopku davčnega nadzora bo moral davčni zavezanec pojasniti in dokazati, da ne gre za zlorabo instituta normiranosti.
Vir: Furs
Ključne besede: |
Zadnji članki iz rubrike: 27.3.2025 15:53:48: 28.12.2022 13:36:30: 20.12.2022 9:14:08: 13.5.2022 13:56:24: 13.5.2021 12:21:40: |
Najnovejši članki: 18.4.2025 17:00:48: 18.4.2025 16:08:03: 18.4.2025 16:03:08: 17.4.2025 16:12:47: 16.4.2025 16:17:01: |
Zasnova, izvedba in vzdrževanje: Carpe diem, d.o.o., Kranj
Pogoji uporabe | Izjava o zasebnosti | Kolofon
E-pošta: Info | Webmistress