Napotki za glede uporabe obrestne mere.

Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin najemnik uporabi kot diskontno mero z najemom povezano obrestno mero, če jo je mogoče določiti. Če z najemom povezana obrestna mera ni znana oziroma je ni mogoče določiti, uporabi predpostavljeno obrestno mero za izposojanje (denarja), ki bi jo moral plačati najemnik za enako obdobje. Če najemnik od finančne institucije ali iz drugih virov ne more pridobiti podatka o višini obrestne mera za izposojanje, Slovenski inštitut za revizijo v Strokovni razlagi (SIR*IUS 1/2019) priporoča, da najemnik uporabi povprečne obrestne mere sklenjenih posojilnih pogodb z nefinančnimi družbami v kreditnih institucijah v mesecu najema, ki jih objavlja Banka Slovenije.

ZDDPO-2 posebnih določil o diskontni stopnji za izračun sedanje vrednosti bodočih najemnin ne vsebuje. Posledično za odhodke iz naslova obresti znotraj posameznega obroka najemnine v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZDDPO-2 velja, da se davčno priznajo v višini, ki jo opredeljujejo z zakonom uvedeni računovodski standardi. ZDDPO-2 v 19. členu ureja način ugotavljanja odhodkov iz naslova obračunanih obresti v primerih prejetih posojil od povezanih oseb. Ker gre pri obravnavani obrestni meri za najem sredstva in ne za prejeto posojilo, se v zvezi z s tem določbe 19. člena ne uporabljajo.

Ob tem pa je pomembno, da se najemnina oziroma vsi odhodki, ki izvirajo iz poslovnega najema še vedno presojajo po splošnem pravilu za davčno priznavanje odhodkov iz 29. člena ZDDPO-2. Prav tako se višina najemnine (in neposrednih stroškov sklenitve ter ocenjenih stroškov zaključka najema) v primeru poslov med povezanima najemodajalcem in najemojemalcem presoja po določilih 16. oziroma 17. člena ZDDPO-2.

Vir: FURS