Pridobiti je potrebno izjavo delavca.

V drugem odstavku 127. člena ZDoh-2 je dodano določilo, po katerem delodajalec kot plačnik davka pozove delavca - zavezanca k opredelitvi statusa, ali je njegov glavni delodajalec ali ne. Kot glavni delodajalec se šteje tisti, pri katerem zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja (ne glede na to ali gre za polni delovni čas, krajši delovni čas ali dopolnilno zaposlitev). Zakon tudi nalaga zavezancu obveznost, da delodajalca obvešča o spremembi tega statusa.

Določeno pravilo, da delodajalci kot plačniki davka akontacijo dohodnino od dohodkov iz delovnega razmerja izračunavajo na dva načina, kot glavni delodajalec (po stopnjah dohodnine in lestvici kot to določa drugi odstavek 127. člena ZDoh-2) ali kot delodajalec, pri katerem zavezanec ne dosegajo pretežni del dohodka (po 25 % stopnji od davčne osnove kot to določa šesti odstavek ZDoh-2), ima namen doseči čim večjo usklajenost med izračunano in odtegnjeno akontacijo dohodnine med letom in odmerjeno dohodnino na letni ravni. Predpogoj za pravilno izračunano in odtegnjeno akontacijo dohodnine pa je, da delodajalec ve, ali je zavezančev glavni delodajalec ali ne, torej ali pri njem dosega pretežni del dohodka ali ne. Dopolnitev drugega odstavka 127. člena ZDoh-2, da delodajalec, ki je plačnik davka, zavezanca pozove k opredelitvi po statusu z vidika glavnega delodajalca, je opozorilne narave, da se delodajalca opozori, da je pomembno za pravilni izračun akontacije dohodnine, da pozna svoj status, ki ga lahko pravilno določi le s pomočjo zavezanca, ter da se zavezancu naloži obveznost informiranja delodajalca v zvezi s tem. Na ta način je zagotovljena tudi večja pravna varnost oziroma nedvoumnost pri razreševanju sporov glede izračuna akontacije dohodnine.

Vir: FURS

Vzorec: Opredelitev statusa delodajalca 127. člen ZDoh-2V