V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 66/2019, z dne 5. 11. 2019, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona dohodnini (novela ZDoh-2V), ki je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2020.

1. Uskladitev določil o oprostitvah plačila dohodnine s spremembami zakonodaje na invalidskem področju (2. člen ZDoh-2V)

S 1. januarjem 2019 je stopil v veljavo Zakon o socialnem vključevanju invalidov, hkrati s tem pa je prenehal veljati Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Z letošnjim letom je stopil v veljavo tudi Zakon o osebni asistenci, ki je uredil pravico do osebne asistence za osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi in senzorčnimi okvarami. Pravice invalidov do določenih ugodnosti v obliki povračil stroškov, storitev in drugih ugodnosti v naravi ureja tudi Zakon o izenačevanju možnosti invalidov. S spremembami zakonodaje na invalidskem področju je bilo potrebno urediti oziroma spremeniti tudi določila 21. člena ZDoh-2, po katerih so dohodki (v obliki povračil stroškov, storitev in drugih ugodnosti), določeni po navedenih in drugih posebnih zakonih, oproščeni plačila dohodnine.

2. Nižje bonitete za osebno motorno vozilo na električni pogon za privatne namene (3.člen ZDoh-2V)

Z dopolnitvijo 43. člena ZDoh-2 (2.a odstavek) se uvaja posebno ugodnost pri izračunu bonitete za uporabo električnega osebnega vozila za privatni namen. Novost se nanaša samo na električna osebna vozila, ne pa na hibridna vozila, ki so delno tudi na električni pogon.

Če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno vozilo na električni pogon, se ne glede na dejansko porabo in ne glede na način pridobitve vozila v davčno osnovo všteva 0,3 % nabavne vrednosti vozila mesečno, če vrednost ob pridobitvi (vključno z DDV) ne presega 60.000 evrov. Izračun bonitete za uporabo vozil na drug pogon (bencinski, dizelski) ostaja nespremenjen v skladu z drugim odstavkom 43. člena ZDoh-2 (v prvem letu 1,5 % od nabavne vrednosti). Enak izračun bonitete se uporablja tudi za električna vozila, za znesek, ki presega 60.000 evrov nabavne vrednosti.

3. Spremembe pri zavezancih, ki opravljajo dejavnost (4., 5. in 14. člen ZDoh-2V)

A) Izključitev določenih prihodkov in odhodkov iz dohodkov iz dejavnosti za davčne namene in določitev nabavne vrednosti (4. in 14. člen ZDoh-2V)

S spremembo prvega odstavka 54. člena ZDoh-2 se jasno določi, da se iz dohodkov iz dejavnosti izključujejo tudi vsi drugi prihodki, vezani na finančne instrumente oziroma deleže, na katere se nanašajo prihodki iz 1. do 3. točke tega odstavka, nastali po pridobitvi kapitala oziroma sredstev, na katere se nanašajo. Poleg dividend, obresti, prihodkov, doseženih na podlagi osvojitve teh finančnih instrumentov ter deležev, se izključujejo tudi vsi drugi prihodki, ki se v skladu z računovodskimi standardi pripoznajo v času imetništva tega kapitala in v zvezi z odsvojitvijo tega kapitala, kot so npr. prihodki iz naslova prevrednotovanja.

Iz prihodkov se po novem izključujejo tudi prihodki v zvezi s finančnimi instrumenti oziroma deleži, na katere se nanašajo prihodki iz prejšnjih točk tega odstavka, nastali ob pridobitvi teh finančnih instrumentov oziroma deležev v podjetje zavezanca iz njegovega gospodinjstva. S tem se torej izključujejo tudi prihodki, ki bi se sicer v skladu s 50. členom ZDoh-2 v zvezi z obravnavanim kapitalom oziroma sredstvi morali davčno pripoznati v skladu s 50. členom ZDoh-2. S tem se prepreči dvojna obdavčitev ter se za davčne namene v teh primerih ne šteje, da je bilo tovrstno sredstvo pridobljeno v podjetje. Temu ustrezno pa sledi tudi ureditev nabavne vrednosti ob pridobitvi ter časa pridobitve kapitala za te primere v petem odstavku 98. in petem odstavku 101. člena ZDoh-2.

V petem odstavku 98. člena ZDoh-2 se dodatno določi vrednost kapitala ob pridobitvi za vse primere, ko fizična oseba, ki opravlja dejavnost, v sredstvih podjetja izkazuje sredstva oziroma kapital, ki se po vsebini šteje za kapital po III.6 poglavju ZDoh-2 (dohodek iz kapitala), ter za prihodke in odhodke, dosežene na podlagi tega kapitala, velja 54. člen ZDoh-2. Po navedenem členu je za prihodke in tudi odhodke, dosežene na podlagi takega kapitala, za davčne namene določena izključitev iz prihodkov in odhodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti, oziroma iz dohodka iz dejavnosti. Za te primere se določa, da se za nabavno vrednost kapitala, ki sestavlja vrednost kapitala ob pridobitvi, šteje začetna vrednost, pripoznana v poslovnih knjigah podjetja fizične osebe, ki opravlja dejavnost, v skladu z računovodskimi standardi, razen če je kapital prenesen v podjetje zavezanca iz njegovega gospodinjstva. Z dopolnitvijo petega odstavka 101. ZDoh-2 se določa čas pridobitve za kapital, ki ga fizična oseba prikazuje v sredstvih svojega podjetja, za davčne namene pa se prihodki oziroma dohodki, doseženi na podlagi takega kapitala, ne obravnavajo kot prihodki iz dejavnosti, temveč kot dohodki iz kapitala. Upoštevaje 54. člen ZDoh-2 se za namene obdavčitve vsi prihodki in odhodki nastali po pridobitvi kapitala (v času imetništva in z odsvojitvijo), vključno s tistimi, nastalimi z odsvojitvijo, davčno obravnavajo kot dohodki iz kapitala in ne kot dohodki iz dejavnosti. Od dneva pridobitve tovrstnega kapitala se torej tovrstni kapital za davčne namene obravnava kot kapital oziroma sredstvo gospodinjstva – fizične osebe, torej ne podjetja fizične osebe, in posledično dohodki, pridobljeni na podlagi tega kapitala, kot dohodki iz kapitala po III.6. poglavju ZDoh-2. Izhajajoč iz navedenega se z dopolnitvijo petega odstavka 101. člena ZDoh-2 za čas pridobitve tovrstnega kapitala določa čas pridobitve kapitala v podjetje, če ta kapital ni prenesen v podjetje zavezanca iz njegovega gospodinjstva, saj se za davčne namene tovrstni kapital ne obravnava kot kapital podjetja fizične osebe. Če pa je ta kapital prenesen v podjetje zavezanca iz njegovega gospodinjstva, pa se za čas pridobitve kapitala določa čas pridobitve kapitala v gospodinjstvo pred prenosom v podjetje, saj se za davčne namene tovrstni kapital ne obravnava kot kapital podjetja fizične osebe.

Z dopolnitvijo drugega odstavka 54. člena ZDoh-2 se jasno določi, da davčna obravnava, kot je določena s tem odstavkom (obravnava po pravilih obdavčevanja dohodkov iz kapitala, kot je določena v III.6. poglavju ZDoh-2), velja od pridobitve finančnega instrumenta oziroma deleža iz prvega odstavka tega člena v podjetje dalje. Z dnem pridobitve tega finančnega instrumenta oziroma deleža v podjetje se tako za namene obdavčevanja dohodka iz dejavnosti po poglavju III.3 ZDoh-2 in dohodka iz kapitala po poglavju III.6 ZDoh-2 šteje, da je tak finančni instrument oziroma delež prenesen iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, dohodki (prihodki in odhodki) v zvezi s temi finančnimi instrumenti oziroma deleži se posledično izključijo iz dohodkov iz dejavnosti ter se obravnavajo kot dohodki iz kapitala. Za davčne namene se torej obravnavani finančni instrumenti oziroma deleži ne štejejo za sredstva podjetja zavezanca, temveč gospodinjstva zavezanca.

S spremembo tretjega odstavka se jasno določi, da se tudi vsi odhodki v zvezi s finančnimi instrumenti oziroma deleži, na katere se nanašajo prihodki iz prvega odstavka tega člena, izključujejo iz dohodkov iz dejavnosti, torej se davčno ne pripoznajo kot odhodki iz dejavnosti.

B) Uvedba omejitve višine znižanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti za zavezance, ki v tekočem davčnem obdobju ne izkazujejo davčne izgube (5. člen ZDoh-2V)

Znižanje davčne osnove zaradi uveljavljanja olajšav in pokrivanja prenesene davčne izgube se v davčnem obdobju omejuje na 63 % davčne osnove od dohodka iz dejavnosti. V omejitev so vključena znižanja davčne osnove zaradi:

• pokrivanja izgub iz preteklih obdobij po 60. členu ZDoh-2;
• olajšav, vključno z uveljavljanjem neizkoriščenega dela iz preteklih obdobij po 61. do 66.a členu ZDoh-2;
• davčnih olajšav in spodbud, ki so določene v drugih zakonih (28. člen Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12 in 46/16), ter 5. in 6. členu Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2019 (Uradni list RS, št. 87/09, 82/15 in 27/17)), ki znižujejo davčno osnovo po tem zakonu.

V omejitev so vključeni tudi zneski uveljavljanja neizkoriščenih delov davčnih olajšav in izgub iz preteklih davčnih obdobij.

Sprememba je vezana na uvedbo omejitve znižanja davčne osnove za zavezance za davek od dohodkov pravnih oseb, ki v tekočem davčnem obdobju ne izkazujejo davčne izgube. S tem se zasleduje čim bolj enaka obravnava zavezancev, poslovnih subjektov, ne glede na statusno organizacijsko obliko, na ravni dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti. Vsebinsko pa se za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so zavezanci za dohodnino od dohodka iz dejavnosti, ne uvaja minimalna obdavčitev, saj imajo možnost uveljavljati tudi vse osebne olajšave, ki jih lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino.

4. Spremembe pri zavezancih, ki ugotavljajo dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (6. in 7. člen ZDoh-2V)

S spremembo 69. člena ZDoh-2 se spreminja opredelitev kmečkega gospodinjstva. Razlog za spremembo je ukinjanje evidence gospodinjstev v skladu z Zakonom o prijavi. Glede na razvoj sistema evidentiranja nepremičnin in opredelitve naslova posameznika tudi do ravni številke stanovanja (če gre za stavbo z več stanovanji), je merilo istega stalnega prebivališča glede na svojo vsebino samo po sebi primeren in zadosten pokazatelj obstoja ekonomske skupnosti za namene določanja obstoja kmečkega gospodinjstva. V členu se opredelitev kmečkega gospodinjstva spreminja tako, da se za njegovo članstvo uvede izključno merilo stalnega prebivališča (pred spremembo je zakon sicer dovoljeval tudi pogoj začasnega prebivališča).

S spremembo 73.a člena ZDoh-2 se spreminja priznanje znižanje davčne olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gospodarsko dejavnost tako, da se prizna znižanje davčne osnove, vključno z uveljavljanjem neizkoriščenega dela olajšave iz preteklih obdobij, največ v višini 63 % davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (pred spremembo se je olajšava priznala do višine davčne osnove).

5. Povečanje deleža normiranih stroškov in povišanje stopnje dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem (8. in 27.člen ZDoh-2V)

S spremembo 77. člena ZDoh-2 se delež normiranih stroškov, ki zmanjšujejo davčno osnovo od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, poveča z 10 % na 15 %. S spremembo 135.č člena ZDoh-2 pa se spreminja tudi stopnja dohodnine za te dohodke, in sicer s 25 % na 27,5 %.

6. Spremembe glede obdavčitve obresti (9., 10., 11. 25. in 26. člen ZDoh-2V)

Z dopolnitvijo 81. člena ZDoh-2 se na novo opredeljuje način obdavčitve dohodka, ki se je začel pojavljati v praksi v zadnjem času in je povezan z upravljanjem finančnega premoženja posameznikov. S petim odstavkom 81. člena ZDoh-2 je tako določeno, da se za obresti po določilih Zakona o dohodnini šteje tudi nadomestilo, ki ga upravljavec premoženja davčnega zavezanca zagotovi v primeru negativnega rezultata iz upravljanja premoženja ali v primeru zajamčene vrednosti premoženja v upravljanju (kadar upravljalec premoženja zagotovi nadomestilo, ki presega negativni rezultat iz upravljanja, ali ga zagotovi v dogovorjeni višini v primerih, ko je iz upravljanja premoženja sicer dosežen pozitivni rezultat, vendar je manjši od dogovorjenega).

S spremembami 86. člena ZDoh-2 se jasneje določa davčna osnova različnih oblik dohodkov iz naslova življenjskega zavarovanja, ki niso doseženi ob zapadlosti zavarovalne police ali ob odkupu vrednosti police, ne glede na to v kakšni obliki je tak dohodek dosežen.

Dodane so naslednje določbe:

• V tretjem odstavku 86. člena ZDoh-2 je določeno, da se v primerih, ko se zavarovalcu med trajanjem življenjskega zavarovanja v skladu z zavarovalnimi pogoji dodelijo zneski na račun udeležbe pri dobičku, in v primerih, ko zavarovalnica med trajanjem zavarovanja v skladu z zavarovalnimi pogoji na račun zavarovalca vplača zneske dodatnih vplačil (npr. zaradi nagrajevanja zvestobe), ti zneski štejejo za del vplačila iz prvega odstavka 86. člena ZDoh-2, vendar je njihova vrednost enaka nič. Navedeno pomeni, da se tovrstni zneski (ki se v skladu z zavarovalnimi pogoji zavezancu ne morejo izplačati, temveč se morajo pripisati zavarovalni pogodbi (oz. nakazati v korist zavarovalne police) tj. računu zavarovalca) ne obdavčijo v času, ko so doseženi, temveč povečujejo davčno osnovo iz prvega odstavka 86. člena ob zapadlosti zavarovalne police ali ob odkupu vrednosti police.
• S četrtim odstavkom 86. člena ZDoh-2 se določa, da se v primerih:
  • ko se na račun zavarovalca dodelijo oziroma vplačajo (tj. pripišejo zavarovalni pogodbi oziroma nakažejo v korist zavarovalne police) vplačila iz življenjskega zavarovanja, ki niso zajeta s tretjim odstavkom 86. člena (npr. v obliki premij ali dela premij, ki bi jih sicer po zavarovalni pogodbi moral vplačati zavarovalec, vendar jih namesto njega vplača zavarovalnica ali zavarovalniški posrednik oziroma zastopnik v okviru akcij spodbujanja prodaje zavarovalnega produkta), ter
  • ko se drugi dohodki iz življenjskega zavarovanja med trajanjem zavarovanja plačajo upravičenim osebam (npr. ko zavarovalnica upravičeni osebi izplača nagrado za novorojenega otroka),
ti zneski v času vplačila oziroma plačila – ne glede na ročnost zavarovalne pogodbe – obdavčijo z dohodnino od davčne osnove, ki je enaka doseženemu vplačilu oziroma plačilu.
• S petim odstavkom 86. člena ZDoh-2 je določeno, da se določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena uporabljajo tudi v primeru življenjskega zavarovanja iz 3. in 4. točke 82. člena ZDoh-2. To pomeni, da oprostitvi iz navedenih točk 82. člena ZDoh-2 veljata le za dohodek iz življenjskega zavarovanja, ki je dosežen ob zapadlosti zavarovalne police ali ob odkupu vrednosti police, ne pa tudi za dohodek, ki je zajet z novim četrtim odstavkom 86. člena ZDoh-2.

Zaradi jasnejše opredelitve davčne osnove od dohodka, doseženega z odstopom ali poplačilom terjatve, ki jo je zavezanec prevzel od upnika ali prevzemnika, je dodan 88.a člen ZDoh-2, ki določa, da je davčna osnovo od tovrstnih dohodkov enaka razliki med prejetim nadomestilom oziroma poplačano vrednostjo terjatve in zneskom, ki ga je zavezanec plačal ob prevzemu terjatve.

S spremembo prvega odstavka 132. člena ZDoh-2 se spreminja stopnja dohodnine od dohodka iz kapitala, torej tudi od obresti, in sicer se stopnja povečuje s 25 % na 27,5 % od davčne osnove.

V skladu z dodanim sedmim odstavkom 134. člena ZDoh-2 se izračun dohodnine v primeru dohodka v obliki obresti, doseženih z odstopom ali poplačilom prevzete terjatve (davčna osnova od tega dohodka je določena v 88.a členu ZDoh-2) ne opravi na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem, temveč izračun dohodnine opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca, ki je tudi zavezanec za plačilo dohodnine.

7. Spremembe glede obdavčitve dividend (12. in 25. člen ZDoh-2V)

Dodatno se kot dividenda obdavčuje:

• vrednost vrnjenega obveznega naknadnega vplačila družbeniku, ki je naknadno vplačilo vplačal po ustanovitvi družbe v skladu z določili družbene pogodbe, v delu, ki presega vplačano vrednost, in sicer del vrednosti vrnjenega naknadnega vplačila, ki presega njegovo vplačano vrednost (prvi stavek nove 4. točke četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2). Vrednost družbeniku vrnjenega naknadnega vplačila, ki ga sam ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil (kot pravni naslednik deleža) s pridobitvijo deleža, se kot dividenda šteje del vrednosti vrnjenega naknadnega vplačila, ki presega (drugi stavek nove, 4. točke četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2) vplačano vrednost naknadnega vplačila (tj. vrednost, ki jo je vplačal predhodni imetnik deleža) ali nabavno vrednost deleža, s pridobitvijo katerega je zavezanec, tj. družbenik, pridobil pravico do vračila naknadnega vplačila, kadar je ta nižja od vplačane vrednosti naknadnega vplačila.

  S spremembo 4. točke četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2 se je spremenila tudi določba 4. točke sedmega odstavka 98. člena (Vrednost kapitala ob pridobitvi) ZDoh-2, dodan je novi osmi odstavek tega člena ter predhodna določba v 29. členu ZDoh-2V, kar pa vpliva le na odmero dobička iz kapitala.

• dodatno naknadno izplačilo zavezancu, ki je odsvojil delež iz III.6.3. poglavja tega zakona, v zvezi z odsvojitvijo deleža, ki ga izplača pridobitelj deleža in je odvisno od meril uspešnosti poslovanja družbe v prihodnosti, določenih v pogodbi o odsvojitvi deleža (nova 5. točka četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2)

  Nova opredelitev načina obdavčitve dohodka je povezana z odsvojitvijo deležev v gospodarskih družbah v primerih, ko se kupec in prodajalec ne moreta sporazumeti o ceni in v pogodbo vključita določbo, po kateri bo kupec prodajalcu v prihodnjem obdobju izplačal dodatna izplačila, katerih višina bo odvisna od bodočih poslovnih finančnih ciljev družbe. Izplačilo tovrstnega dohodka, ki ga kupec deleža izplača prodajalcu deleža, je torej vezano na uspešnost poslovanja družbe v obdobju po odsvojitvi deleža.

• izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu. Davčni zavezanec lahko v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, uveljavlja zmanjšanje izplačane vrednosti za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev, ki se določi v skladu z 98. členom ZDoh-2. Če je davčni zavezanec delnice ali deleže družbe pridobival na različne datume, se šteje, da je odsvojil zadnje pridobljene delnice ali deleže. Odsvojitev delnic ali deležev po tej točki se ne šteje za odsvojitev kapitala po poglavju III, 6.3 ZDoh-2.

  To pomeni, da se po novem obdavči izplačana vrednost odsvojenih delnic oziroma deležev (razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu) v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev kot dividenda. Pri tem pa se lahko izplačana vrednost delnic oziroma deležev zmanjša za njihovo nabavno vrednost, če davčni zavezanec tako zmanjšanje uveljavlja na način, določen z novim 329. b členom ZDavP-2. Nabavna vrednost delnic oziroma deležev se določi v skladu z 98. členom ZDoh-2 (vrednost kapitala ob pridobitvi). Tako se za nabavno vrednost delnice oziroma deleža, pridobljenega na podlagi prodajne pogodbe šteje v pogodbi navedena vrednost delnic oziroma deležev, za nabavno vrednost delnice ali deleža, pridobljenega pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe, pa se na splošno šteje, da je ta vrednost enaka nič. Pri določitvi nabavne vrednosti delnic oziroma deležev je treba upoštevati tudi določbe 152. člena ZDoh-2. Slednji vsebuje pravila glede uporabe 98. člena ZDoh-2 oziroma določanja nabavne vrednosti delnic in deležev, pridobljenih pred 1. 1. 2003 oziroma določenih delnic oziroma deležev, pridobljenih v letih 2005 in 2006. Če je davčni zavezanec delnice ali deleže družbe pridobival na različne datume, se šteje, da je odsvojil zadnje pridobljene delnice oziroma deleže. To pomeni, da se bo za namene obdavčitve tovrstnih dividend glede določitve odsvojenih delnic oziroma deležev iz zaloge vseh delnic oziroma deležev zavezanca uporabljala metoda zadnjih cen LIFO (last in first out). Navedeno pravilo predstavlja odmik od pravila zaporednih oziroma prvih cen (FIFO), ki velja pri obdavčitvi dobička iz kapitala, doseženega z odsvojitvijo delnic oziroma deležev. S tem pravilom (LIFO) se bo preprečilo, da bi se zaradi ugodnejše obravnave razdelitve dobička družbe družbenikom, ki so fizične osebe, v primerih, ko družba od družbenikov pridobiva lastne delnice oziroma deleže, uporabljale sheme sočasnega povečevanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe.

  Odsvojitev delnic ali deležev po tej točki, se ne šteje za odsvojitev kapitala po poglavju III. 6. 3 (Dobiček iz kapitala) ZDoh-2. Navedeno pa ne velja v primeru izplačila vrednosti delnic, kadar delniška družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu, saj se take odsvojitve delnic družbi štejejo za odsvojitev kapitala in obdavčijo po poglavju III.6.3 (Dobiček iz kapitala) ZDoh-2 in ne kot dividenda.

  Izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, zmanjšana za nabavno vrednost odsvojenih delnic oziroma deležev (če davčni zavezanec to možnost uveljavlja), se obdavči kot dividenda po stopnji 27,5 %, ne glede na obdobje imetništva odsvojenih delnic ali deležev.

8. Spremembe glede obdavčitve kapitalskih dobičkov

Vrednost kapitala ob odsvojitvi in upoštevanje naknadnih vplačil: V skladu s sedmim odstavkom 98. člena ZDoh-2 se naknadna vplačila pod določenimi pogoji vštevajo med stroške, ki povečujejo vrednost kapitala ob pridobitvi, če jih je družbenik vplačal po ustanovitvi družbe v skladu z določili družbene pogodbe in mu pred odsvojitvijo deleža v družbi niso bila vrnjena oziroma ni nastala obveznost njihovega vračila (tj. ni bil sprejet sklep o vrnitvi in izvršena objava o vrnitvi naknadnega vplačila družbenikom). Navedeno pomeni, da se v primeru vrnitve naknadnega vplačila družbeniku, ki ga je vplačal po ustanovitvi družbe v skladu z določili družbene pogodbe, tako naknadno vplačilo ne všteva med stroške iz 4. točke sedmega odstavka 98. člena ZDoh-2. Za sedmim odstavkom je dodan nov osmi odstavek, ki določa, da kadar je družbeniku vrnjeno obvezno naknadno vplačilo, ki ga sam ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil s pridobitvijo deleža, tako vrnjeno naknadno vplačilo zmanjša nabavno vrednost pridobljenega deleža v višini vplačane vrednosti takega naknadnega vplačila, vendar znesek zmanjšanja ne more preseči nabavne vrednosti. V prehodnih in končnih določbah ZDoh-2 pa se dodatno pojasnjuje, da se spremenjena 4. točka sedmega odstavka 98. člena ZDoh-2 ne uporabi v primeru, kadar je bil delež pridobljen pred 1. januarjem 2003 in se za nabavno vrednost deleža v skladu s četrtim odstavkom 152. člena ZDoh-2 šteje tržna ali knjigovodska vrednost na dan 1. januarja 2006, če je bilo naknadno vplačilo vplačano pred 1. januarjem 2006. V navedenih primerih se vrednost takega naknadnega vplačila, ki družbeniku ni bilo vrnjeno, morala namreč odražati v tržni ali knjigovodski vrednosti deleža.

Normirani stroški so po novem urejeni v prvem odstavku 97. člena ZDoh-2, in sicer se spreminja določanje davčne osnove od dobička iz kapitala, zaradi priznavanja normiranih stroškov, povezanih s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala. Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala, se priznajo v višini, ki se določi kot seštevek 1 % od nabavne vrednosti kapitala in 1 % od vrednosti kapitala ob odsvojitvi. Ne glede na navedeno pa normirani stroški zmanjšujejo pozitivno razliko med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi največ v višini pozitivne razlike.

Spreminja se višina stopnje dohodnine od dohodka iz kapitala (tj. od obresti, dividend in dobička iz kapitala). Po novem se dohodnina od dohodka iz kapitala izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami III.6. poglavja (dohodek iz kapitala) zakona, po 27,5-odstotni stopnji, in se tako kot doslej šteje kot dokončen davek. Spreminja se tudi stopnja dohodnine od dobička iz kapitala, ki je odvisna od trajanja imetništva kapitala, in se dohodnina v primeru dopolnjenih petih let imetništva kapitala plačuje po 20-odstotni stopnji (doslej po 15-odstotni stopnji), v primeru dopolnjenih desetih let imetništva kapitala po 15-odstotni stopnji (doslej po 10-odstotni stopnji) in v primeru dopolnjenih petnajstih let imetništva kapitala po 10-odstotni stopnji (doslej po 5 odstotni stopnji).

9. Možnost uveljavitve drugačnega načina izplačila odkupne vrednosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja na podlagi plačnih premij (17. člen ZDoh-2V)

Izplačila odkupne vrednosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, sklenjenega v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se na podlagi 9. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 uvrščajo med druge dohodke. Davčna osnova je v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZDoh-2 doseženi dohodek, v tem primeru celotno izplačilo odkupne vrednosti. Z novim sedmim odstavkom 108. člena ZDoh-2 se določa izjema od navedenega pravila. V skladu z novim določilom lahko zavezanec, ki je prejel tovrstni dohodek, na način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek, uveljavlja drugačno določitev višine tega dohodka za odmero dohodnine, če vplačane premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja niso bile v celoti izključene iz obdavčitve z dohodnino oziroma iz obremenitve s prispevki za socialno varnost. Dohodek se določi tako, da se izplačilo odkupne vrednosti zmanjša za vplačane premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in poveča za seštevke zneskov:

1. vplačanih premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so zavezancu zmanjševale letno davčno osnovo od dohodkov zavezanca za odmero dohodnine,
2. vplačanih premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se niso vštevale v davčno osnovo, in
3. vplačanih premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se niso vštevale v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

Tako ugotovljeni dohodek je enak najmanj seštevku zneskov iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega stavka.

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (7. člen ZDavP-2M) je dodan 322.b člen ZDavP-2, s katerim je določen način uveljavljanja drugačne določitve višine dohodka od odkupne vrednosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Davčni zavezanec - rezident lahko uveljavlja drugačno določitev višine tovrstnega dohodka v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v napovedi za odmero dohodnine. Nerezident, ki ne more uveljavljati drugačne določitve višine omenjenega dohodka na naveden način, lahko drugačno določitev višine dohodka uveljavlja pri davčnem organu najkasneje do 31. januarja tekočega leta za izplačila odkupne vrednosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, prejeta v preteklem letu.

10. Omejitev zmanjšanja davčne osnove do višine povprečne plače v RS pri odmeri dohodnine na letni ravni za del plače iz naslova poslovne uspešnosti (18. člen ZDoh-2V)

Z novim sedmim odstavkom 109. člena ZDoh-2 se na letni ravni (na primerljiv način kot za regres za letni dopust) tudi za dohodek iz naslova dela plače za poslovno uspešnost zagotavlja ustavno načelo enakosti pred zakonom. V skladu z 12. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se ugodnejša davčna obravnava dohodkov iz naslova dela plače za poslovno uspešnost lahko upošteva pri vsakem izplačevalcu dohodka - delodajalcu. Z določilom sedmega odstavka 109. člena ZDoh-2 se na letni ravni zagotavlja enaka davčna obravnava prejemnikov dohodka v obliki dela plače za poslovno uspešnost (ne glede na to, ali so ta dohodek prejeli pri enem ali pri več delodajalcih), in sicer se v davčno osnovo ne všteva vsota teh dohodkov do višine 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec. V letno davčno osnovo se bo tako všteval del plače za poslovno uspešnost, ki presega višino povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, zmanjšan za sorazmeren del prispevkov za socialno varnost. Pri tem pa velja opozoriti, da se bo z uveljavitvijo te določbe spremenil dosedanji način poročanja na REK obrazcih tako, da bo izplačevalec v polje A052 vedno vpisal celoten znesek izplačane plače iz naslova uspešnosti poslovanja, tudi če se dohodek v času izplačila ne bo všteval v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

11. Pri izračunu akontacije dohodnine se zavezanec lahko odloči, da se mu del plače za poslovno uspešnost ne izvzame iz davčne osnove (23. člen ZDoh-2V)

Z določbo sedmega odstavka 109. člena ZDoh-2 je zavezancu omogočeno, da se na enak način kot pri regresu za letni dopust, tudi pri izračunu akontacije dohodnine od dela plače za poslovno uspešnost (po 12. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2) lahko odloči za neupoštevanje davčno ugodnejše obravnave tega dohodka. Zavezanec lahko namreč v posameznem letu tovrstni dohodek prejme pri več kot enem izplačevalcu, zaradi česar bi skupni znesek tega dohodka na letni ravni lahko bistveno presegel letno povprečno plačo v RS, preračunano na mesec, kar bi pomenilo večja doplačila dohodnine na letni ravni. O takšni odločitvi mora zavezanec obvestiti delodajalca, kar je urejeno z dopolnitvijo štirinajstega odstavka 127. člena ZDoh-2.

12. Pri izračunu akontacije dohodnine »pokojninsko« olajšavo upošteva tudi plačnik davka, ki ni glavni delodajalec

Določba novega petnajstega odstavka 127. člena ZDoh-2 je dodana z namenom, da se v čim večji meri izenačijo medletne akontacije dohodnine z odmerjeno dohodnino na letni ravni, torej da je poračun dohodnine na letni ravni čim manjši. V skladu s to določbo plačnik davka pri izračunu akontacije dohodnine od pokojnin iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, od nadomestil iz obveznega invalidskega zavarovanja za delovne invalide, od priznavalnin po zakonu o republiških priznavalninah in zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture ali od poklicnih pokojnin iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja upošteva zmanjšanje dohodnine v višini 13,5 % dohodka, ne glede na to, ali je plačnik davka glavni delodajalec (zavezanec pri njem dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja) ali ne.

13. Opredelitev statusa glavni delodajalec (23. člen ZDoh-2V)

V drugem odstavku 127. člena ZDoh-2 je dodano določilo, po katerem delodajalec kot plačnik davka pozove delavca - zavezanca k opredelitvi statusa, ali je njegov glavni delodajalec ali ne. Kot glavni delodajalec se šteje tisti, pri katerem zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja (ne glede na to ali gre za polni delovni čas, krajši delovni čas ali dopolnilno zaposlitev). Zakon tudi nalaga zavezancu obveznost, da delodajalca obvešča o spremembi tega statusa.

Določeno pravilo, da delodajalci kot plačniki davka akontacijo dohodnino od dohodkov iz delovnega razmerja izračunavajo na dva načina, kot glavni delodajalec (po stopnjah dohodnine in lestvici kot to določa drugi odstavek 127. člena ZDoh-2) ali kot delodajalec, pri katerem zavezanec ne dosegajo pretežni del dohodka (po 25 % stopnji od davčne osnove kot to določa šesti odstavek ZDoh-2), ima namen doseči čim večjo usklajenost med izračunano in odtegnjeno akontacijo dohodnine med letom in odmerjeno dohodnino na letni ravni. Predpogoj za pravilno izračunano in odtegnjeno akontacijo dohodnine pa je, da delodajalec ve, ali je zavezančev glavni delodajalec ali ne, torej ali pri njem dosega pretežni del dohodka ali ne. Dopolnitev drugega odstavka 127. člena ZDoh-2, da delodajalec, ki je plačnik davka, zavezanca pozove k opredelitvi po statusu z vidika glavnega delodajalca, je opozorilne narave, da se delodajalca opozori, da je pomembno za pravilni izračun akontacije dohodnine, da pozna svoj status, ki ga lahko pravilno določi le s pomočjo zavezanca, ter da se zavezancu naloži obveznost informiranja delodajalca v zvezi s tem. Na ta način je zagotovljena tudi večja pravna varnost oziroma nedvoumnost pri razreševanju sporov glede izračuna akontacije dohodnine.

14. Spremembe zneska splošne olajšave in sprememba izračuna dodatne splošne olajšave (19., 23., 24. člen ZDoh-2V)

Splošna olajšava, ki se prizna vsakemu rezidentu, določena v prvem odstavku 111. člena ZDoh-2, se poviša od 3.302,70 evro letno na 3.500 evrov letno. Zaradi določitve enotnega mehanizma določanja dodatne splošne olajšave se drugi odstavek črta, tretji odstavek 111. člena pa spremeni. Vsi zavezanci, ki prejemajo skupne dohodke do višine 13.316,83 evrov, so tako upravičeni do dodatne splošne olajšave, ki se linearno spreminja v odvisnosti od višine skupnega dohodka (nižji je dohodek, višja je ta olajšava). Dodatna splošna olajšava se določi z uporabo naslednje enačbe:

• 18.700,38 evrov – 1,40427 x skupni dohodek.

Pri letni odmeri dohodnine se torej vsakemu zavezancu – rezidentu prizna splošna olajšava glede na višino skupnega dohodka, in sicer:

V skladu s to spremembo se spremeni tudi tretji odstavek 127. člena ZDoh-2, kjer je navedeno, kaj se upošteva pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, doseženega pri delodajalcu, pri katerem zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja (pri glavnem delodajalcu). Pri izračunu akontacije dohodnine se upošteva 1/12 zneska olajšave iz prvega odstavka 111. člena (kar je 291,67 evrov), prvega odstavka 112. člena in iz 114. člena ZDoh-2. Upošteva se tudi 1/12 zneska olajšave, ugotovljenega z uporabo enačbe iz tretjega odstavka 111. člena tega zakona ob upoštevanju dohodka iz drugega odstavka tega člena, ki ga izplača glavni delodajalec, preračunanega na letno raven, če ta dohodek ne presega 1/12 dohodka iz tretjega odstavka 111. člena ZDoh-2. Upoštevaje navedeno se dodatna splošna olajšava za mesečni dohodek nad 1.109,74 (13.316,83/12) evrov izračun po enačbi:

• 1.558,37 evrov - 1,40427 x bruto mesečni dohodek

Pri izračunu mesečne akontacije dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja glavni delodajalec torej upošteva naslednjo splošno olajšavo:

Ob tem pa se zavezanec pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dohodka iz delovnega razmerja, ki ga izplača glavni delodajalec, lahko odloči, da se ne upošteva olajšava iz tretjega odstavka 111. člena ZDoh-2 (dodatna splošna olajšava), o čemer obvesti glavnega delodajalca (ta možnost je bila v zakonu že pred to novelo).

V skladu z drugim odstavkom 131. člena ZDoh-2 se navedena splošna olajšava oziroma izračun dodatne splošne olajšave upošteva tudi v primeru izračuna akontacije dohodnine od drugega dohodka, ki ga zavezanec prejema redno mesečno (za tovrstni izračun akontacije dohodnine se odloči zavezanec sam).

15. Spremembe dohodninske lestvice (22. člen ZDoh-2V)

S spremembo prvega odstavka 122. člena ZDoh-2 se zvišujejo meje davčnih razredov, spreminjata pa se tudi stopnji dohodnine v drugem (od 27 % na 26 %) in tretjem dohodninskem razredu (od 34 % na 33 %).

Za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2020, tako velja naslednja dohodninska lestvica:

Pri izračunu mesečne akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja (ki ga izračunava glavni delodajalec v skladu z drugim odstavkom 127. člena ZDoh-2) in izračunih akontacijah dohodnine od drugega dohodka (če gre redne mesečno dohodke in se za ta način izračuna zavezanec odloči sam v skladu z drugim odstavkom 131. člena ZDoh-2) pa se za dohodke, izplačane po 1. januarju 2020, uporablja naslednja lestvica:

16. Spremembe na področju vzdrževanih družinskih članov (20. in 21. člen ZDoh-2V)

Zaradi spremembe pogojev za pridobitev statusa invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov (v nadaljevanju: ZSVI) in sprememb na področju družinske zakonodaje, se spreminjata 114. in 115. člen ZDoh-2 v delu, ki opredeljuje pogoje v zvezi z vzdrževanimi družinskimi člani, otroki, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.

Posebna olajšava

21. člen ZDoh-2V se nanaša na spremembe v 114. členu. V tretjem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se navedba predpisa o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb nadomesti z navedbo ZSVI, črta pa se navedba, da je otrok za delo nezmožen. Razlog je v tem, da je spremenjena vsebina ZSVI v primerjavi z Zakonom o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (v nadaljevanju: ZDVDTP), po katerem je bila telesno in duševno prizadeta oseba samo tista, ki se ni mogla usposobiti za samostojno življenje in delo. V skladu z ZSVI so invalidi osebe, ki (med drugim) ne morejo samostojno opravljati večine ali vseh življenjskih potreb in si zagotavljati sredstev za preživljanje. Prav tako iz vsebine 5. člena ZSVI izhaja, da so invalidi upravičeni do pravice do denarnega nadomestila v zmanjšani obliki, če sklenejo delovno razmerje, pravico v polnem znesku pa pridobijo, ko jim delovno razmerje preneha. Invalidi so tako v skladu z ZSVI tudi tisti, ki so (še) zmožni za delo, pri tem pa iz zakona ne izhaja, da se v postopku pridobivanja statusa po tem zakonu ugotavlja, ali je taka oseba za delo zmožna ali ne. Na podlagi tega je tako v davčnem postopku neprimerno in nemogoče ohranjati opredelitev »za delo nezmožen«, saj davčni organ nima posebnega znanja, ki bi ga taka opredelitev od njega zahtevala, poleg tega bi bil postopek ugotavljanja takega dejstva prezahteven, preobširen in neekonomičen.

Peti odstavek 114. člena ZDoh-2 je spremenjen tako, da se uskladi sprememba zakonodaje, in sicer iz ZDVDTP v ZSVI in ohrani nevezanost na starost otroka.

V osmem odstavku 114. člena ZDoh-2 se usklajuje sprememba zakonodaje, in sicer iz ZDVDTP v ZSVI, saj tudi ZSVI ohranja pristojnost centrov za socialno delo v zvezi z odločanjem o statusu invalida (oziroma prej status duševno in telesno prizadetih oseb, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo).

Vzdrževani družinski člani

Z 21. členom ZDoh-2V se spreminja 115. člen. Zaradi ukinjanja gospodinjske evidence v skladu z Zakonom o prijavi prebivališča (ZPPreb), se 115. člen spreminja v četrtem in devetem odstavku v delu, kjer je bilo priznanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane do spremembe vezano na obstoj skupnega gospodinjstva otroka in staršev oziroma posvojiteljev (četrti odstavek) oziroma zavezanca in njegovih staršev (deveti odstavek), po novem pa je vezano na prijavljeno isto stalno prebivališče po predpisih o prijavi prebivališča.

S spremembo sedmega odstavka 115. člena ZDoh-2 se je uskladila sprememba zakonodaje, in sicer iz ZDVDTP v ZSVI. Otrok, ki po 18. letu starosti nadaljujejo šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, se šteje za vzdrževanega družinskega člana ne glede na pogoje iz četrtega do šestega odstavka 115. člena ZDoh-2. Ne zahteva se npr. neprekinjenost šolanja, omejitev lastnih dohodkov, šolanje do 26. leta.

Otrok, ki se ne šola, pa se šteje za vzdrževanega družinskega člana ne glede na četrti odstavek 115. člena (ne zahteva se npr. pogoj stalnega prebivališča, prijava pri službi za zaposlovanje), ob dodanem pogoju, da nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti nižji od višine posebne olajšave za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, določene v 2. točki prvega odstavka 114. člena ZDoh-2. Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po ZDoh-2, razen dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o vojnih veteranih, zakonu o vojnih invalidih, zakonu o socialnem vključevanju invalidov ter zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Deveti odstavek 115. člena ZDoh-2 se spreminja oziroma razširja v delu, ki se nanaša na možnost uveljavljanja posebne olajšave za vzdrževane starše ali posvojitelje zavezanca. Zaradi drugačne ureditve pravice do preživnine na področju družinske zakonodaje, se uvaja tudi dodatna možnost za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane starše ali posvojitelje ob izpolnjevanju pogoja sklenjenega sporazuma o preživnini v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.

16. Namenitev dela dohodnine za donacije (28. člen ZDoh-2V)

Sprememba 142. člen ZDoh-2 je posledica uveljavitve Zakona o nevladnih organizacijah (ZNOrg), ki celovito ureja področje nevladnih organizacij, določa pa tudi status nevladnih organizacij v javnem interesu. Navedeni ureditvi v ZNOrg sledi tudi sprememba 142. člena ZDoh-2, in sicer pri določitvi upravičencev upošteva upravičence, ki so kot nevladne organizacije v javnem interesu določeni v skladu z ZNOrg, še vedno pa ohranja določene upravičence, ki so bili kot upravičenci določeni že v veljavni ureditvi, in sicer politične stranke, reprezentativne sindikate, registrirane cerkve in druge verske skupnosti.

Za upravičence tekočega leta se štejejo tisti upravičenci, ki so izpolnjevali pogoje oziroma pridobili status nevladne organizacije v javnem interesu najpozneje na dan 31. decembra preteklega leta.

Spreminja se tudi način pošiljanja oziroma pridobivanja podatkov o upravičencih. Po novem bo podatke o nevladnih organizacijah v javnem interesu zagotavljala Agencija za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ki vodi evidenco nevladnih organizacij v javnem interesu. Navedene podatke bo AJPES enkrat letno, brezplačno posredovala Finančni upravi Republike Slovenije (FURS), in sicer za namene priprave in objave seznama upravičencev do donacij za posamezno leto. Pogoje iz 142. člena ZDoh-2 nevladne organizacije izpolnjujejo, če izpolnjujejo pogoje, določene v ZNOrg in so vpisane v evidenco nevladnih organizacij v javnem interesu na presečni datum.

Podatke o političnih strankah, reprezentativnih sindikatih ter registriranih cerkvah in drugih verskih skupnostih pa bo pristojni organ posredoval enkrat letno, brezplačno Ministrstvu za finance, in sicer za namene priprave seznama upravičencev do donacij za posamezno leto.

Namen ureditve 142. člena ZDoh-2 se glede na veljavno ureditev ne spreminja, kar pomeni, da bodo zavezanci še vedno del svoje dohodnine (do 0,5 %) namenili eni izmed nevladnih organizacij v javnem interesu, politični stranki, reprezentativnemu sindikatu, registrirani cerkvi ali verski skupnosti.

Vlada bo določila podrobnejše postopke za izvajanje tega člena in določila seznam upravičencev do donacij.

17. Uveljavitev ZDoh-2V (30. člen ZDoh-2V)

ZDoh-2S se začne uporabljati za davčna leta od vključno 1. januarja 2020, dotlej pa se uporablja Zakon o dohodnini (Uradni list, RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19 in 28719).

Vir: FURS