S 1. novembrom 2019 so se zaostrili pogoji pridobivanja potrošniških in stanovanjskih kreditov pri bankah. Zaostreni pogoji pa ne veljajo za nebančne kreditodajalce, zaradi česar je moč pričakovati preliv povpraševanja na ta, ne povsem transparenten trg.

S 1. novembrom 2019 so se zaostrili pogoji pridobivanja potrošniških in stanovanjskih kreditov pri bankah. Zaostreni pogoji pa ne veljajo za nebančne kreditodajalce, zaradi česar lahko v kratkem pričakujemo preliv povpraševanja na ta, ne povsem transparenten trg. Pri tem Tržni inšpektorat apelira na vse potrošnike, ki se bodo odločili za najem kreditov na nebančnem trgu, da so pri najemu takšnih kreditov še bolj previdni in kredite najemajo preudarno. Pri tovrstnih kreditodajalcih so namreč potrošniki izpostavljeni večjim tveganjem in drugačnim pravilom izterjave. Nikakor pa naj se za najem kreditov potrošniki ne odločajo pri ponudnikih, ki nimajo ustreznega dovoljenja za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja. Slednjega ponudniki izkazujejo z na vidnem mestu objavljeno nalepko Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Oglasna sporočila kreditodajalcev je treba presojati zelo kritično ter pred sklenitvijo pogodbe temeljito prebrati vso dokumentacijo. Če obstojijo nejasnosti, je treba zahtevati dodatna pojasnila. Pred sklenitvijo pogodbe je treba vedeti natančno, koliko denarja bomo dobili, kolikšen bo mesečni obrok, koliko bomo odšteli za stroške in kakšne so ostale lastnosti kredita (obresti, zamuda, odlog plačila ipd.).

Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2) določa, da morajo ponudniki kreditov na posebej predpisanem obrazcu potrošniku pred sklenitvijo pogodbe posredovati predhodne informacije o kreditu. Za takšne predhodne informacije lahko potrošniki zaprosijo pri več kreditodajalcih hkrati, potem pa v miru in preudarno izberejo tisto ponudbo, ki jim najbolj ustreza.

Tržni inšpektorat opozarja vse potrošnike, naj nikoli ne podpisujejo neizpolnjenih obrazcev pogodb ali drugih dokumentov. Prav tako je treba zavrniti podpis pogodbe, če je v njej naveden višji znesek denarja od dejansko prejetega, ter dodatno zahtevati, da se vračilo kredita vrši preko TRR računa podjetja (dajalca kredita) in ne »na roke« brez ustreznega potrdila s strani dajalca kredita.

Na Tržnem inšpektoratu sicer ugotavljajo, da jih potrošniki na domnevne nepravilnosti opozorijo šele takrat, ko ugotovijo, da ne morejo več plačevati anuitet in po podani prijavi upajo, da jim kredita ne bo več treba vrniti. V zvezi s tem je treba poudariti, da mora kreditojemalec, tudi v primeru ničnosti kreditne pogodbe, tj. kadar je pogodba v nasprotju s Zakonom o potrošniških kreditih in v škodo potrošnika, v celoti vrniti prejeti znesek kredita. Ugotavljanje ničnosti pogodbe pa ni v pristojnosti Tržnega inšpektorata, temveč to lahko ugotavljajo zgolj sodišča na zahtevo domnevnega oškodovanca.

V pristojnosti Tržnega inšpektorata je nadzor nad nebančnimi dajalci kredita, in sicer z vidika spoštovanja določil Zakona o potrošniških kreditih. Za kršitve so predpisane globe, v točno navedenih primerih pa tudi odvzem dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja. Kot že navedeno, pa Tržni inšpektorat ne more ugotavljati veljavnosti posamezne sklenjene pogodbe in je to zgolj v domeni sodišča.

Vir: Tržni inšpektorat Republike Slovenije