Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 12.11.2019 15:12:05

Najpogostejša vprašanja in odgovori glede zaostritve ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva

Rubrika: Ne spreglejteprint Natisni

Najpogostejša vprašanja in odgovori glede zaostritve ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva Na Banki Slovenije so z novembrom 2019 priporočilo preoblikovali v zavezujoč instrument na področju potrošniških kreditov, s katerimi navzgor omejujejo ročnost potrošniških kreditov ter razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca.

V Banki Slovenije ugotavljajo, da tveganja, povezana s potrošniškim kreditiranjem prebivalstva, kljub predhodnim ukrepanjem ostajajo povišana. Čeprav so banke in prebivalstvo opozorili in uvedli priporočila glede vzdrževanja zmerne rasti potrošniških kreditov, ta še vedno presega 10 %. Na Banki Slovenije opažajo visok delež odstopanj od priporočil predvsem na dveh področjih, in sicer glede razmerja med stroškom servisiranja dolga glede na prihodek kreditojemalca in povprečne ročnosti potrošniških kreditov, ki v nekaterih primerih presega celo 12 let.

Zato so na Banki Slovenije z novembrom 2019 priporočilo preoblikovali v zavezujoč instrument na področju potrošniških kreditov, s katerimi navzgor omejujejo (a) ročnost potrošniških kreditov, (b) razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca. Druga zahteva velja tudi za stanovanjske kredite.

Preberite tudi sporočilo za javnost ob uvedbi instrumenta.

Kdaj začne veljati sklep?

Sklep je začel veljati 1. novembra 2019. Sklep ne velja za kredite, za katere je kreditojemalec podal vlogo za odobritev kredita pred dnevom uveljavitve sklepa, tj. pred 1. novembrom 2019. Pojem "nove" kreditne pogodbe iz Sklepa se nanaša na kreditne pogodbe, za katere je bil kreditni proces začet z vlogo po začetku veljavnosti Sklepa. Sklenitev kreditne pogodbe je vezana na celoten kreditni proces (od vloge potrošnika za odobritev kredita do dejanskega podpisa same pogodbe). Kreditni proces razdeljen na več faz, kjer morajo biti izpolnjene določene obvezne zahteve v skladu z ZPotK-2. Za kreditne pogodbe za nepremičnino so te zahteve še bolj obsežne (kot npr. zavezujoča sedemdnevna predhodna informacija na obrazcu ESIS, cenitev nepremičnine, notarski sporazum o zavarovanju terjatve s hipoteko ipd.). Ker zaradi teh zakonskih zahtev lahko pride do časovnih razkorakov med vlogo in dokončno sklenitvijo kredita, je temu ustrezno treba tolmačiti tudi Sklep. Sklep torej velja samo za sklenjene kreditne pogodbe na podlagi kreditnih vlog potrošnikov po 1. novembru 2019.

Kaj določa sklep?

Sklep določa dva zavezujoča makrobonitetna instrumenta:

a) omejitev razmerja med letnim stroškom servisiranja celotnega dolga in letnim dohodkom potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe (DSTI) za stanovanjska in potrošniška posojila,

b) omejitev ročnosti potrošniških posojil,

in nezavezujoč makrobonitetni instrument:

c) priporočilo glede najvišjega razmerja med zneskom kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ob sklenitvi kreditne pogodbe (LTV).

Več informacij je na voljo na povezavi.

Zakaj je Banka Slovenije sprejela tak ukrep?

V Banki Slovenije ugotavljajo, da se tveganja, povezana z rastjo potrošniških kreditov, po razširitvi makrobonitetnega priporočila v novembru lani ne zmanjšujejo. Medletne rasti potrošniških kreditov namreč ostajajo visoke in presegajo 10 %, narašča pa tudi povprečni znesek potrošniških kreditov. Po zadnjih podatkih je rast potrošniških kreditov avgusta medletno znašala 11,7 %, njihov obseg pa je dosegel 2,91 milijarde EUR, s čimer je dosegel predkrizno raven. Ob tem ugotavljajo, da visok delež potrošniških kreditov odstopa od priporočenih vrednosti instrumenta DSTI, po katerem razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca ne sme preseči v priporočilu opredeljenih vrednosti.

V zadnjih letih se podaljšuje tudi povprečna ročnost novoodobrenih potrošniških kreditov. Medtem ko je ta konec leta 2015 znašala 5,6 leta, se je do avgusta leta 2019 podaljšala na 7 let. Hitro pa se povečuje tudi obseg potrošniških kreditov, katerih ročnost presega 10 let. Medtem ko jih je bilo konec leta 2015 271 mio EUR, jih je bilo po zadnjih podatkih avgusta 2019 516 mio EUR. Najdaljše ročnosti potrošniških kreditov presegajo celo 12 let.

V Banki Slovenije ugotavljajo, da je od priporočil Banke Slovenije odstopala skoraj četrtina zneska vseh odobrenih potrošniških kreditov. Takšna gibanja so še posebej zaskrbljujoča v razmerah umirjanja gospodarske aktivnosti, kar se bo postopno odrazilo tudi na trgu dela. V Banki Slovenije in drugih institucijah pa opozarjajo tudi na tveganja, ki bi lahko gospodarsko sliko v prihodnje poslabšala. Težava ni v trenutni zadolženosti prebivalstva, temveč v trendu na tem področju. Več informacij je na voljo v sporočilu za javnost.

Ukrep je usmerjen v ohranjanje finančne stabilnosti ter zasleduje vmesni cilj makrobonitetne politike "preprečevati prekomerno rast kreditiranja in prekomerno zadolževanje". Hkrati v Banki Slovenije predvidevajo, da bo ukrep prek omejitve nepremišljenega in pretiranega zadolževanja omejil oziroma preprečil socialne stiske, do katerih lahko pride ob preveliki zadolžitvi gospodinjstev. Upoštevati je treba, da mora potrošnik poleg glavnice vrniti tudi obresti, ki so pri potrošniških kreditih lahko relativno visoke. Povprečna efektivna obrestna mera za potrošniška posojila obrestovana s fiksno obrestno mero znaša 8.2 % in z variabilno obrestno mero 6.5 %. Efektivna obrestna mera pa lahko dosega celo več kot 15 %. Razen skrajšanja ročnosti iz 10 na 7 let ukrep ne zaostruje priporočila za področje kreditiranja prebivalstva, ki je v veljavi od novembra 2018.

Nekaj primerov praktičnih izračunov

Za osebo, ki ima neto plačo nižjo od dvakratnika bruto minimalne plače, torej ima mesečno neto plačo v letu 2019 nižjo ali enako 2 x 886,63 € = 1.773,26 €, znaša maksimalen strošek servisiranja dolga:

1.773,26 € – (76 % minimalno bruto plače + znesek, potreben za vzdrževanje družinskih članov) ali

50 % od 1.773,26 €, če ta znesek ne presega zneska, ki mora kreditojemalcu ostati. Ostati pa mu mora 76 % bruto minimalne plače kar znaša 673,83 € + stroški za vzdrževanje družinskega člana/članov.

a) Neto dohodek kreditojemalca: 1,700 €.
Maksimalen obrok = 1.700 € * 50 % = 850 €. Ostane mu več kot 76 % minimalne bruto plače in to je sprejemljivo.


b) Neto dohodek kreditojemalca: 1.500 € in dva otroka do 18 let, ki ju mora vzdrževati. Ker je otroka dolžan vzdrževati tudi drugi starš, se znesek deli z dva (237,29 € * 2, na kreditojemalca pride 237,29 €).

Maksimalen obrok = manjši od teh zneskov:
- 1.500 € - (76% * 886,36 € + 237,29 €) = 589,08 €
- 50 % od 1.500 €, kar je 750 €.

Maksimalna obremenitev je torej enaka 589,08 €.

c) Neto dohodek kreditojemalca: 1.500 € in en otrok do 18 let, ki ga mora kreditojemalec sam vzdrževati:

Maksimalen obrok = manjši od teh zneskov:
- 1.500 € - (76% * 886,36 € + 309,68 €) = 516,69 €
- 50 % od 1.500 €, kar je 750 €.

Maksimalna obremenitev je torej enaka 516,69 €.

Kako se izračuna kreditna sposobnost v primeru, da kredit jemlje več oseb?

Za namen skladnosti s sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva se kreditna sposobnost izračuna za vsakega kreditojemalca ločeno. V primeru, da je teh več, mora biti z zahtevo DSTI skladna kreditna pogodba vsakega od kreditojemalcev.

Kakšne so novosti pri upoštevanju vzdrževanih družinskih članov?

Vzdrževani družinski člani se upoštevajo na enak način kot v makrobonitetnih priporočilih, sprejetih v preteklih letih. Makrobonitetno priporočilo za področje stanovanjskih posojil, ki ga je Svet Banke Slovenije potrdil 30. 8. 2016, je bankam priporočilo, da "že pri odobravanju kreditov (pri oceni kreditne sposobnosti) smiselno upoštevajo omejitve, ki jih v postopku izvršbe na denarno terjatev dolžnika opredeljujeta Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), torej prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe in omejitve izvršbe na dolžnikove denarne prejemke." To priporočilo je bilo 22. 10. 2018 razširjeno tudi na potrošniška posojila.

Kakšna je najpogostejša višina najetega potrošniškega kredita?

Najpogostejša višina odobrenega potrošniškega kredita je v četrtem kvartalu 2018 znašala 5.000 EUR. Vrednost povprečnega pogodbenega zneska potrošniških kreditov se je v 4 letih povečala za 2.000 EUR oziroma 33 % in je v četrtem kvartalu 2018 znašala 8.110 EUR.

Kaj to pomeni za stanovanjska posojila?

Zavezujoč ukrep je postalo razmerje med letnim stroškom servisiranja celotnega dolga in letnim dohodkom kreditojemalca (DSTI), ki ne sme preseči 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za preostali del dohodka. Priporočilo bankam pa je ostalo to, da razmerje med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ne presega 80 odstotkov. Ne glede na višino dohodka mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb ostati najmanj znesek v višini 76 % minimalne bruto plače. Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Več informacij se nahaja na povezavi.

Ali se po novem stanovanjski nezavarovani krediti (za obnovo) štejejo med potrošniška ali stanovanjska posojila?

Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva ne spreminja definicije stanovanjskega kredita. Ta je definiran glede na namen. Vsi krediti z namenom nakupa, obnove ter gradnje stanovanjske nepremičnine (ne glede na zavarovanje) so stanovanjski.

Ali se omejitve iz sklepa nanašajo tudi na lizing posle?

Makrobonitetne omejitve za kreditiranje prebivalstva sicer ne veljajo za lizing posle, banke pa morajo pri presoji kreditne sposobnosti oziroma pri izračunu razmerja DSTI upoštevati tudi obveznosti iz naslova lizing pogodb.

Ali bo ukrep vplival na trg nepremičnin?

Ukrep je primarno usmerjen na trg potrošniških posojil, drži pa, da deloma zadeva tudi stanovanjska posojila. Na trg nepremičnin vplivajo številni dejavniki, ponudba posojil je le eden od njih. V zadnjem obdobju smo ugotavljali, da se na slovenskem nepremičninskem trgu čedalje več transakcij kreditira z lastniškimi viri, zato je učinek teh ukrepov manjši kot v primeru, da so transakcije v večji meri financirane s posojili. Nekatere analize v državah, ki so že uvedle podobne makrobonitetne ukrepe, kažejo, da imajo ti ukrepi lahko učinek na cene na nepremičninskem trgu. V primeru njihovega znižanja se dostopnost stanovanj poveča, kar omili učinek manjše dostopnosti posojil (kreditojemalec v takem primeru potrebuje manjši obseg posojila, ki ga lahko dobi kljub zaostreni zahtevi glede DSTI).

Ali ni kontradiktorno, da Evropska centralna banka poslovnim bankam zaračunava negativne obrestne mere s ciljem, da bodo več kreditirale, hkrati pa Banka Slovenije omejuje kreditiranje?

Evropska centralna banka (ECB) je v evrskem območju (EMU) pristojna za izvajanje monetarne politike. Cilj te je zagotoviti, da je inflacija v srednjeročnem obdobju blizu, vendar pod 2 %. Negativne obrestne mere, ki spodbujajo kreditiranje poslovnih bank so eden od instrumentov, ki jih ECB uporablja za doseganje svojih ciljev. V EMU je monetarna politika prilagojena povprečju kar pomeni, da je za nekatere države lahko preveč ohlapna. To se lahko odrazi v prekomerni in nevzdržni kreditni rasti ter v sproščanju kreditnih standardov. Vse to lahko ogrozi finančno stabilnost. V Sloveniji je rast potrošniških posojil, kljub priporočilom Banke Slovenije, še vedno prekomerna ter predstavlja tveganje za finančno stabilnost. Zato je Banka Slovenije uvedla zavezujoče makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva. Ukrep vpeljuje minimalne kreditne standarde za potrošniška ter stanovanjska posojila. Ti bodo pripomogli k vzdržni kreditni rasti in zagotovili trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti.

Ali so podobne ukrepe sprejele tudi katere druge države?

Države, ki omejujejo ročnost potrošniških kreditov so: Portugalska (10 let), Slovaška (8 let) in Romunija (5 let). Veliko evropskih držav ima omejitev DSTI (Ciper, Estonija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška, itd.). Dodatne informacije o specifičnem področju omejevanja in vrstah makrobonitetnih instrumentov so na voljo na
https://www.esrb.europa.eu/national_policy/shared/pdf/esrb.measures_overview_macroprudential_measures.xlsx.

Vir: Banka Slovenije

Ključne besede:
stanovanjski kredit
potrošniški kredit
banka slovenije
kredit
kreditiranje prebivalstva

Zadnji članki iz rubrike:

26.11.2019 16:27:51:
Pooblaščanje za elektronski bolniški list (eBOL) na portalu eVEM (SPOT)

21.11.2019 8:51:10:
Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva

19.11.2019 15:16:25:
Zaostreni pogoji pridobivanja bančnih kreditov in zadolževanje na »nebančnem« trgu

4.11.2019 14:58:59:
Uvedba elektronskega bolniškega lista (informacija za delodajalce)

24.10.2019 14:32:17:
Spletni seminar o Brexitu v petek, 25. oktobra 2019

Najnovejši članki:

7.12.2019 13:07:06:
Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1L)

7.12.2019 12:46:18:
Poročilo o gibanju plač za september 2019

7.12.2019 12:44:00:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, oktober 2019

4.12.2019 17:49:31:
Spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in spremembe Zakona o urejanju trga dela

4.12.2019 17:41:47:
Kaj zajema MSRP 16 - Najemi (2019)?

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT