Zavezanec je nepravilno določal deleže prihodkov od pridobitne dejavnosti – šolnine izrednih študentov

Pri visokošolskem zavodu je bil opravljen davčni inšpekcijski nadzor pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja davka od dobička pravnih oseb in davka na dodano vrednost za leto 2002, 2003 in 2004.

Zavod zasebnega prava ima koncesijo za opravljanje javne službe v visokem šolstvu – izvajanje rednega študija po dodiplomskem visokošolskem strokovnem študijskem programu. Zavod, ki prejme koncesijo za opravljanje javne službe, mora delovati in imeti svoje akte usklajene z določbami Zakona o zavodih in upoštevati še poseben predpis, to je Zakon o visokem šolstvu in Nacionalni program visokega šolstva Republike Slovenije. V okviru Nacionalnega programa se sredstva za financiranje teh dejavnosti zagotavljajo s proračunom.

Za izvajanje rednega študija študentov dobiva zavod mesečno dotacije Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, izredni študentje pa plačujejo šolnino za vsak posamezen letnik v štirih obrokih. Ob vpisu plačajo prvi obrok, drugega do novega leta in tretji ter četrti obrok šolnine po novem letu. To pomeni, da opravlja zavod tudi pridobitno dejavnost, za katero pridobi prihodke na trgu od šolnin izrednih študentov.

V skladu z določbo 6. člena ZDDPO davka od dobička ne plačujejo zavodi od nepridobitnih namenov, medtem ko so za pridobitno dejavnost zavezanci za davek od dobička pravnih oseb.

Zavezanec za davek je na odloženih prihodkih od šolnin izrednih študentov izkazoval kar 511 mio SIT po stanju 31. 12. 2004. Davčnemu organu je bilo pojasnjeno, da se med prihodke poslovnega leta prenašajo glede na »prehodnost« študentov iz letnika v letnik in glede na število diplomantov. Program izobraževanja za redne in izredne študente zavod opravi v enem šolskem letu za posamezni letnik. Natančnega izračuna, s katerim bi zavod utemeljil znesek odloženih prihodkov davčnemu organu, ni bilo.

Po podatkih zavoda je bilo ugotovljeno, da je prehodnost napredovanj iz letnika v letnik od 44,4 odstotka do 82,1 odstotka, to pomeni, da v povprečju več kakor 50 odstotkov izrednih študentov v naslednji letnik preide po enem šolskem letu. Glede na prehodnost izrednih študentov po podatkih davčnega zavezanca je davčni organ ugotovil, da bi morali biti v korist davčnega zavezanca prihodki od šolnin izrednih študentov enega letnika razmejeni na dve šolski leti, to pa pomeni tri koledarska oziroma davčna leta. Diplomo študentje plačajo, preden jo opravijo, in je to prihodek tekočega leta.

Ker so plačila šolnine izrednih študentov v štirih obrokih (2 obroka pred novim letom in 2 obroka po novem letu), se upošteva prvo davčno leto 3 mesece ali 12,5 odstotka od višine šolnine, drugo davčno leto 12 mesecev ali 50 odstotkov in tretje davčno leto 9 mesecev ali 37,5 odstotka. Davčno leto je namreč koledarsko leto, študijsko leto pa je od oktobra tekočega leta do septembra naslednjega leta in tako dve šolski leti zapadeta v tri davčna leta po prej omenjenih mesecih oziroma odstotkih.

Po postopku davčnega inšpekcijskega nadzora je bilo ugotovljeno, da je zavezanec za davek v inšpiciranih letih (2002, 2003 in 2004) izkazal premalo prihodkov od šolnin izrednih študentov, ker jih je preveč pustil na odloženih prihodkih (10. člen ZDDPO in Uvod k SRS, točka 5 in SRS 10.47).

dogovoru s pooblaščenima osebama zavezanca je davčni organ upošteval eno šolsko leto za dve šolski leti in tako ugotovil, koliko je bilo premalo tekočih prihodkov in koliko preveč na odloženih prihodkih v posameznih letih. Dve šolski leti zapadeta v tri koledarska oziroma davčna leta, to pa je bilo pri ugotovitvi pravilnih prihodkov in odloženih prihodkov od šolnin izrednih študentov tudi upoštevano.

Pri inšpiciranju je davčni organ ugotovil za vsa tri inšpicirana leta nove deleže prihodkov od pridobitne dejavnosti v primerjavi s celotnimi prihodki in s temi deleži ugotovil davčne odhodke (po določbi drugega odstavka 26. člena ZDDPO) ter upošteval zakonsko določene olajšave pri zmanjšanju davčne osnove.