Za t.i. neplačujoči gospodarski subjekt oziroma "missing trader" podjetje so značilni predvsem sledeči pokazatelji oziroma indikatorji:

-tipično "papirna"družba (obstaja samo na papirju);
-praviloma nastane iz "speče"družbe, ki ima identifikacijsko številko za namene DDV;
-lahko je tudi t.i. novoregistrirani zavezanec za DDV;
-v določenih primerih družba formalno sploh ne obstaja, ampak se za namene utaje, zlorabi identifikacijska številka za namene DDV drugega davčnega zavezanca;
-resnični lastnik (ustanovitelj) družbe oziroma zakoniti zastopnik je skrit za t.i. "slamnatim" lastnikom oziroma direktorjem;
-zakoniti zastopnik družbe je tujec;
-praviloma je sedež družbe na naslovu stanovanjskega bloka, hiše, ali na naslovu računovoskega servisa oz. ponudnikov t.i. virtualnih pisarn oz. poslovnih sedežev;
-nima primernih poslovnih prostorov oziroma skladišč za svojo dejavnost (manipuliranje blaga);
-na prijavljenem sedežu poslovanja ne obstaja nobena označba družbe oziroma se ne izvaja nobena aktivnost;
-praviloma se pojavljaja v večjih urbanih središčih (mestih), kjer je manjša možnost odkritja goljufije;
-deluje na področju t.i. tveganih dejavnosti oziroma izvaja vse možne oziroma želene "dejavnostiʺ;
-ne oglašuje svoje dejavnosti – ni znan širši javnosti (ni podatkov na internetu, časopisih, telefonskih imenikih ….) in nima nobenih referenc na določenem področju delovanja;
-nima zaposlenih delavcev;
-zakoniti zastopnik je ponavadi mlajša oseba ali starejša oseba, ki nima nobenih profesionalnih znanj oziroma izkušenj s produkti, ki jih kupuje in prodaja;
-osebe, ki sklepajo posle s strani "missing trader" podjetja se predstavljajo samo z imenom (včasih tudi lažnim);
-hiter in močan porast prometa v zelo kratkem času v začetku poslovanja (nenormalni poslovni cikel podjetja);
-življenjska doba družbe je kratka in sicer od 3 do 6 mesecev (registracija za DDV);
-nenadna sprememba dejavnosti podjetja, lastnikov oziroma direktorjev družbe;
-velike vrednosti na izdanih računih;
-veliki in hitri transferji denarja na obstoječih transakcijskih računih;
-poslovanje z gotovino – gotovinsko plačevanje in dvigovanje visokih zneskov gotovine s transakcijskih računov;
-obstaja samo mobilna številka telefona (ni stacionarne telefonske številke), ki po določenem času ni več dosegljiva (ne obstaja več);
-sumljivo nizka vrednost blaga, za katerega je znana tržna cena in ga je mogoče prodati na trgu po tržni ceni (primer: motorna vozila);
-glavnino blaga nabavlja oziroma pridobiva iz drugih držav članic EU oziroma je blago neznanega izvora (primer: motorna vozila, odpadne surovine, naftni derivati);
-nenavadna metoda naročanja in fakturiranja blaga;
-plačevanje tretji stranki (papirne kompenzacije, asignacije);
-račun, plačilo in prevoz blaga se ne ujemajo;
-ne vodi poslovnih knjig in davčnih evidenc;
-ne predlaga obračunov DDV in ga tudi ne plačuje.

Navedena lista značilnosti t.i. "missing trader" podjetij ni dokončna, vendar pa vsebuje določene skupne značilnosti tovrstnih "podjetij". Indikatorji so lahko namreč zelo različni in so v veliki meri odvisni od okoliščin v katerih posluje takšno podjetje. Na primer "missing trader" podjetje, ki deluje na področju preprodaje mobilnih telefonov in izdaja navidezne fakture ima drugačne lastnosti, kot "missing trader" podjetje, ki deluje na področju preprodaje motornih vozil.

Davčni zavezanci pač morajo biti pozorni, ko opazijo kakršen koli znak pri neznanem podjetju s katerim nameravajo sklepati posle, da v teh primerih izvedejo vse preveritve, ki jih lahko naredijo, da bi zagotovili, da navedena transakcija ni del goljufije DDV. Predvsem pa morajo biti davčni zavezanci davčnemu organu sposobni pojasniti ekonomske in razumne razloge za sklepanje določenih transakcij, za katere se kasneje ugotovi, da so del utaje DDV. Za svoje navedbe pa morajo biti sposobni predložiti tudi ustrezne (listinske) dokaze.

Vir: gradivo Furs