Vlada je na svoji 46. redni seji, ki je potekala 3. oktobra 2019, potrdila predloge sprememb štirih davčnih zakonov, ki predstavljajo nov korak v smeri davčne optimizacije.

S predlaganimi ukrepi naj bi po razbremenitvi regresa še dodatno razbremenili delo, s čimer se krepi konkurenčnost poslovnega okolja, ohranja stabilno gospodarsko okolje ter prispeva k vzdržni gospodarski rasti. Predlogi med drugim vključujejo znižanje davčne stopnje v 2. in 3. dohodninskem razredu, dvig splošne olajšave, uvedbo linearne dodatne splošne olajšave in uvedbo 7-odstotne minimalne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb. Eno od vodil pri pripravi sprememb je bilo tudi preprečevanje negativnega učinka na razpoložljivi dohodek prejemnikov minimalne plače.

Po 100-odstotni razbremenitvi regresa vseh prispevkov in dohodnine do višine povprečne plače, na podlagi katere se je država že v letošnjem letu v korist zaposlenih odpovedala 90 milijonom evrov, vlada nadaljuje s prizadevanji za davčno optimizacijo. V DZ tako pošilja predloge novel Zakona o davčnem postopku, Zakona o dohodnini, Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.

V okviru sprememb dohodninske lestvice bodo zvišane zgornje meje davčnih razredov in za eno odstotno točko znižani davčni stopnji v 2. in 3. razredu dohodninskem razredu (na 26 % in 33 %), splošna olajšava se bo dvignila s 3.302,70 evra na 3.500 evrov, hkrati pa bo uvedena tudi linearna dodatna splošna olajšava za nižje prejemke oziroma vse dohodke do letne višine 13.316 evrov. Z uvedbo linearnosti in dvigom splošne olajšave bo preprečeno, da prejemniki minimalne plače zaradi letošnjega dviga minimalne plače ne bi bili več upravičeni do najvišje dodatne splošne olajšave. Omenjene spremembe na dohodninski strani skupaj predstavljajo izpad v višini 138 milijonov evrov.

Na strani obremenitve kapitala bo uvedena 7-odstotna minimalno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO), s čimer bo omejena davčna osnova, do katere lahko podjetja uveljavljajo davčne olajšave in prenesene izgube. Iz tega naslova vlada pričakuje pozitivne učinke v višini 47 milijonov evrov. Zvišanja nominalne stopnje DDPO v letu 2020 predlogi sprememb ne predvidevajo.

Poleg tega bo zvišana stopnja davkov za dohodke iz kapitala, za izvedene finančne instrumente in za dohodke iz oddajanja premoženja v najem, in sicer s 25 % na 27,5 %. V primeru obdavčitve dobičkov iz kapitala in izvedenih finančnih instrumentov velja omeniti še, da se bo zniževanje stopnje glede na dobo imetništva spremenilo, in sicer v primeru dobe lastništva od pet do deset let se bo stopnja znižala na 20 %, v obdobju od deset do 15 let na 15 %, v naslednjih petih letih na 10 %, po 20 letih pa se tako kot doslej ohranja stopnja 0. V primeru davka za dohodke iz oddajanja premoženja v najem pa se zvišuje odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, in sicer z 10 % na 15 %. Iz tega naslova vlada načrtuje pozitivne učinke v višini 17 milijonov evrov.

Za kritje izpada iz naslova razbremenitve dela bodo pomembni tudi mehki ukrepi Finančne uprave RS v smeri povečanja prostovoljnega plačevanja davkov in izboljšanja učinkovitosti nadzornih organov. Ti se bodo odrazili predvsem na izboljšanju izborov zavezancev za nadzor, izboljšanju učinkovitosti na področju nadzora obračunov (prek vedno večje uporabe podatkov iz avtomatične mednarodne izmenjave informacij) kot tudi v zagotavljanju boljših storitev za zavezance ter poenostavljanju upravnih postopkov (prek širitve plačilnih metod in uvajanja mobilnih aplikacij).

Z novelo Zakona o dohodnini se znižuje tudi višina bonitete za zasebno uporabo službenih vozil na električni pogon, kar bo imelo pomembne učinke na promocijo vozil na električni pogon. Uporabniki službenih vozil so tisti, ki prevozijo nadpovprečno število kilometrov, zato je zmanjševanje emisij pri takih uporabnikih še posebej pomembno. Pomembno je tudi, da so vozila na električni pogon tudi energetsko varčnejša od vozil na fosilna goriva. Boniteta se znižuje za 1,2 odstotne točke, in sicer z 1,5 % na 0,3 % nabavne vrednosti vozila mesečno.

Vir: Ministrstvo za finance