Opravilna številka:
sodba U 871/2005

Oddelek:
Javne finance

Datum seje:
24.10.2006

Področje:
davki

Institut:
prisilna izterjava - družbenik izbrisane družbe - gmotni položaj družbenika

Zveza:
ZGD člen 394. ZFPPod člen 27.

JEDRO:

Po določbi 394. člena ZGD družbeniki za obveznosti izbrisane družbe odgovarjajo solidarno. To pa pomeni, da lahko upnik uveljavlja plačilo svojih terjatev od kateregakoli družbenika vse dotlej, dokler njegova terjatev ni v celoti poplačana.

IZREK:

Tožba se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Davčnega urada D. št. ... dne 23. 4. 2003 o prisilni izterjavi dolga v skupnem znesku 8.423.822,96 SIT, zamudnih obresti v višini 11.616.503,03 SIT in stroškov prisilne izterjave v višini 1.000,00 SIT iz premičnega premoženja.
Tožena stranka v razlogih navaja, da je bil postopek prisilne izterjave utemeljeno uveden zoper tožnika kot družbenika po 27. členu Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 93/02-odl.US, v nadaljevanju: ZFPPod) iz sodnega registra izbrisane družbe T.T.T., d.o.o.. Po 27. členu ZFPPod z izbrisom gospodarske družbe iz sodnega registra po tem zakonu gospodarska družba preneha. V tem primeru se šteje, da so družbeniki podali izjavo z vsebino, določeno v prvem odstavku 394. člena ZGD in sicer, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Skladno z drugim odstavkom 394. člena ZGD lahko upniki uveljavljajo terjatve do družbenikov, ki so podali izjavo, v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra.
Davčni organ po navedenih določbah lahko uveljavlja terjatev od družbenika pod naslednjimi pogoji: da gre za osebo s statusom družbenika, da je izterjava pravočasna ter da gre za družbenika, ki je odgovoren za obveznosti družbe. Po mnenju tožene stranke so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi navedeni pogoji. Izbris družbe T.T.T., d.o.o. je bil objavljen dne 9. 5. 2002. Sklep o prisilni izterjavi pa je bil izdan 23. 4. 2003 in tožniku vročen 6. 5. 2003. Prisilna izterjava je bila po navedenem uvedena pravočasno. Tožnik je bil družbenik izbrisane družbe, iz objave izbrisa pa je razvidno, da je bil tudi direktor izbrisane pravne osebe.
Iz spisne dokumentacije tožena stranka ugotavlja še, da je bil njegov poslovni delež do 1. 8. 1997 27%, po tem datumu pa 30%. Iz zapisnika skupščine družbenikov z dne 28. 8. 1997 pa izhaja, da je bil od tega datuma naprej tožnik edini direktor izbrisane družbe. Navedeno dokazuje, da je tožnik v izbrisani družbi imel položaj aktivnega družbenika v smislu odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002. Sicer pa tožnik navedeni ugotovitvi tudi ni oporekal. Ugovore, ki se nanašajo na odločbo, ki je predmet izterjave, tožena stranka zavrne, saj v postopku prisilne izterjave niso dopustni. Na odločitev tudi ne more vplivati finančno stanje tožnika. V tej zvezi tožniku pojasni še določbe ZDavP, ki se nanašajo na odpis, odlog ali obročno odplačilo davčnega dolga. In ker ob preizkusu zakonitosti izpodbijanega sklepa kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti tudi ne najde, pritožbo zavrne.
Tožnik odločbo tožene stranke izpodbija s tožbo v upravnem sporu. Kot razlog tožbe navaja slab materialni položaj družine. Že dalj časa je nezaposlen. Družina z dvema mladoletnima in šoloobveznima otrokoma živi le od ženine plače. Prisilna izterjava ogroža njihovo življenje. Izbrisano družbo je ustanovilo pet ustanoviteljev. Prisilna izterjava pa je uvedena le zoper dva, kar ni v skladu z določbami ZGD, na katere se sklicuje tožena stranka.
Navaja še razloge, ki so pripeljali do izbrisa družbe T.T.T. d.o.o. - prisilna prekinitev poslovanja s K.K.K. d.d. po smrti dotedanjega predsednika uprave A.A. v začetku leta 1998 in naknadni inšpekcijski pregled. Terjanega zneska, glede na njegovo višino, ni zmožen plačati do konca življenja. Na sodišče se obrača z namenom, da odstrani Damoklejev meč, ki visi nad njim in njegovo družino. Ne more si predstavljati življenja z 20 milijonskim dolgom iz naslova dolgov izbrisane družbe, do katerega je prišlo po usklajeni in hitri akciji za eliminacijo družbe. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije je kot zastopnik javnega interesa udeležbo v upravnem sporu priglasilo z vlogo št. ... z dne 14. 7. 2005. Tožba ni utemeljena.

Odločitev tožene stranke je po presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom. Sodišče se strinja z razlogi, ki jih za svojo odločitev navaja tožena stranka. V celoti se strinja tudi z razlogi, s katerimi tožena stranka zavrača pritožbene ugovore tožeče stranke. Zato se nanje le sklicuje in jih ne ponavlja.

Odločitev temelji na nesporno in skladno s podatki upravnih spisov ugotovljenih relevantnih dejstvih: da je postopek prisilne izterjave uveden pravočasno, da je bil tožnik ustanovitelj in družbenik izbrisane družbe in da je imel položaj aktivnega družbenika. Dejstva, ki jih navaja tožnik, na odločitev v tem postopku ne morejo vplivati. Glede materialne ogroženosti tožnika že tožena stranka pravilno opozarja na določbe ZDavP o odpisu, odlogu ali obročnem odplačilu. Sodišče dodaja še, da slabo finančno stanje dolžnika, kot pravilno navede že tožena stranka, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo, da pa je eksistenca dolžnika varovana tudi z določili o izvzetju določenih dolžnikovih prejemkov in predmetov od izvršbe oziroma z omejitvani izvršbe. Tudi ni utemeljen ugovor tožnika, da se postopek prisilne izterjave dolga izbrisane družbe v nasprotju z ZGD zoper druge družbenike ne vodi. Po določbi 394. člena ZGD družbeniki za obveznosti izbrisane družbe odgovarjajo solidarno. To pa pomeni, da lahko upnik uveljavlja plačilo svojih terjatev od kateregakoli družbenika vse dotlej dokler njegova terjatev ni v celoti poplačana. Uveljavljanje morebitnih regresnih zahtevkov po poplačilu terjatve pa je stvar medsebojnih razmerij med družbeniki izbrisane družbe.

Ker je po navedenem tožba neutemeljena, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti tudi ni našlo, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00).

Zadnja sprememba: 15.5.2007

Ključne besede: Prisilna izterjava - družbenik izbrisane družbe - gmotni položaj družbenika

Objavite na Facebooku RSS rubrike Davki! Pridružite se! Naročilo Zlatega kompleta

Zadnji članki iz rubrike: 8.1.2025 12:48:44: Slovenski operaterji digitalnih platform morajo do 31. januarja sporočiti podatke Finančni upravi 6.1.2025 16:31:31: Pravilnik o valorizaciji zneskov za odmero davkov po zakonu o davkih občanov za leto 2025 6.1.2025 15:36:16: Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku 9.12.2024 15:51:03: Omogočena oddaja kontrolnih podatkov KP-KPD za odmerno leto 2024 2.12.2024 12:03:35: Informacija o novostih, ki jih prinaša novela ZDDPO-2U

Najnovejši članki: 14.1.2025 12:57:02: Brezplačen seminar o spremembah oddaje AOP podatkov BS in IPI 13.1.2025 20:25:39: Evidenca obračunanega DDV in odbitka DDV (KIR, KPR) 13.1.2025 20:20:56: Spremembe Uredbe o samozaposlenih v kulturi 13.1.2025 20:07:12: Objava razosebljenih individualnih podatkov o poslovanju fizičnih oseb z dejavnostjo 13.1.2025 20:03:20: Poročanje podatkov za odmero dohodnine za leto 2024