Pojasnilo DURS, št. 007-80/2006, 24. 4. 2006

V skladu z določbami 277. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-1 (Uradni list RS, št. 21/06 – UPB2), morajo davčni zavezanci, ki v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ugotavljajo davčno osnovo od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, davčnemu organu predložiti davčni obračun do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. V skladu z določbo 281. člena ZDavP-1 morajo razliko med akontacijo dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, izračunano v davčnem obračunu in predhodno akontacijo dohodnine in davčnim odtegljajem, plačati v 30 dneh od dneva predložitve davčnega obračuna.


Ker ti davčni zavezanci v davčnem obračunu ne morejo uveljavljati davčnih olajšav (splošne olajšave, olajšave za vzdrževane družinske člane, olajšave za invalidnost in seniorske olajšave), ki jih drugače lahko uveljavljajo v napovedi za odmero dohodnine, bo pogost primer, da bo davčni zavezanec plačal davek po davčnem obračunu, ki ga bo potem v odločbi o odmeri dohodnine zaradi uveljavljanja olajšav dobil vrnjenega. Iz teh razlogov davčni zavezanci pri davčnem organu vlagajo vloge za odlog plačila davčnega dolga iz naslova davčnega obračuna.
Pri tem se je pojavilo vprašanje, ali se tem zavezancem glede na določbe četrtega odstavka 37. in petega odstavka 36. člena ZDavP-1, po katerih se ne more odobriti odloga in obročnega plačevanja davka za akontacije davka, za te obveznosti sme odobriti odlog.

Glede na veliko število že prejetih vlog za odlog plačila davka ter še številnejše klice davčnih zavezancev reševal navedeno problematiko vsebinsko.

Davčni zavezanci bi torej morali davek po davčnem obračunu, zaradi neupoštevanja olajšav v tem obračunu plačati, v odločbi o odmeri dohodnine pa bi ga zaradi pravice do uveljavljanja olajšav dobili vrnjenega. Zaradi nepotrebnega administriranja in načela ekonomičnosti izvajanja postopka, bo davčni organ tem zavezancem dovolil odlog plačila davka po davčnem obračunu. Vendar ne za celotno višino davka za doplačilo po obračunu, ampak samo za znesek davka, ki ga zavezanec ne bi plačal, če bi že v davčnem obračunu lahko upošteval olajšave. Pri izračunu bo upoštevana dohodninska lestvica, v katero bo po pričakovanju davčni zavezanec uvrščen. Za uvrstitev v dohodninsko letvico bo upoštevan dobiček iz dejavnosti kot edini dohodek. Kot podatek o vzdrževanih družinskih članih se bo upošteval podatek iz zavezančeve dohodninske napovedi.

Ker gre v teh zadevah za izjemne primere, davčni organ ne bo ugotavljal, ali fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, ne izpolnjujejo pogoje za odlog ali obročno plačevanje na podlagi 37. člena oziroma šestega odstavka 36. člena ZDavP-1. Prav tako ne bo ugotavljal izpolnjevanja pogojev, ki jih sicer določa Pravilnik o podrobnejših kriterijih za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila davčnemu zavezancu – fizični osebi (Uradni list RS, št. 142/04 in 117/05). Navedeno velja iz razloga, ker se bo davčnemu zavezancu odobril samo odlog zneska davka, ki bo ustrezal davku, ugotovljenem na podlagi (ne)uveljavljanja olajšav.

V teh primerih je možno dovoliti samo odlog, ne pa tudi obročnega plačila ali celo odpisa ali delnega odpisa, in to do izdaje odločbe o odmeri dohodnine.

Za čas odloga se davčnemu zavezancu v skladu z določbami 38. člena ZDavP-1 zaračunajo obresti po slovenski medbančni obrestni meri. Ker v tem primeru v času izdaje odločbe še ni znan čas, za katerega se odobri odlog, tudi še ni mogoče obračunati teh obresti. Ob izteku odloga bo moral davčni zavezanec te obresti plačati.