Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 23.9.2019 16:17:44

Vlada odgovorila na poslansko vprašanje glede naraščanja bolniške odsotnosti

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada odgovorila na poslansko vprašanje glede naraščanja bolniške odsotnosti Racunovodja.com Vlada je odgovorila na poslansko vprašanje v zvezi z naraščanjem bolniške odsotnosti v Republiki Sloveniji.

Vlada je na svoji 44. redni seji, ki je potekala 19. septembra 2019, odgovorila na pisno poslansko vprašanje poslanca Marijana Pojbiča v zvezi z naraščanjem bolniške odsotnosti v Republiki Sloveniji.

Vlada odgovarja, da podatki za leto 2018 kažejo, da je povprečno število bolniške odsotnosti za odsotnost z dela za polni delovni čas na zaposlenega v javnem sektorju 20 dni, v gospodarstvu pa 11,8 dni.

Bolniška odsotnost z dela iz zdravstveno upravičenih razlogov, ki jo imenujemo bolniška odsotnost, stalež oziroma absentizem, je eden od indikatorjev zdravstvenega stanja delovno aktivnih prebivalcev. V Sloveniji je odstotek bolniške odsotnosti (skupno – v breme delodajalcev in breme ZZZS) v evropskem povprečju. Med leti so sicer izražena nihanja, a dolgoletni trendi spremljanja ne kažejo naraščanja. Ne glede na navedeno zlasti po letu 2015 opažamo velik porast stroškov za nadomestila za začasno zadržanost z dela v breme ZZZS in porast števila oseb v dolgotrajnem staležu.

Dejavnike za povečanje rasti absentizma na naslednje dejavnike:

  • spremenjene zahteve in pogoji na delovnem mestu;
  • staranje prebivalstva oziroma spremenjena starostna struktura delovne populacije;
  • večja obolevnost aktivnega prebivalstva;
  • prezentizem v preteklih letih;
  • dolgotrajnejši postopki diagnostike in zdravljenja;
  • drugi razlogi (dolgotrajni postopki ugotavljanja preostale delazmožnosti, nezadostna poklicna rehabilitacija, zakonodaja na področju nadomestil ob začasni zadržanosti z dela).

Na drugi strani je treba omeniti, da določene mehanizme za zmanjševanje absentizma politika in zakonodaja že poznata. Eden izmen takšnih je znižanje višine nadomestila za začasno zadržanost od dela v obdobju prvih 90 dni, ko preide nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki »spodbuja« zaposlene, da postanejo čim prej spet delovno aktivni, a hkrati na zelo bolne nima bistveno negativnega socialnega vpliva.

Glede na navedeno je moč zaključiti, da imata politika in tudi zakonodajna oblast moč, da z ustrezno zakonsko ureditvijo vseh zgoraj navedenih področij bistveno vplivata na povečanje in tudi zmanjšanje bolniške odsotnosti. Hkrati pa je nujno tudi zavedanje, da na ljudi (zaposlene) delujejo tudi drugi, notranji ali zunanji, objektivni ali subjektivni dejavniki (poleg samih bolezni in poškodb tudi starost, strah, slabe razmere na delovnem mestu, reševanje socialnih stisk) pri uveljavljanju pravice do nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo, zato je zgolj enoznačno branje podatkov lahko zavajajoče. Razprava o razlikah med bolniško odsotnostjo v javnem in zasebnem sektorju je vsekakor všečna, a omenjeno ne spremeni dejstva, da je v obeh sektorjih razlog za bolniško odsotnost pretežno enak. Največ bolniške odsotnosti v obeh sektorjih je zaradi poškodb, nato sledijo bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnih tkiv, nadalje pa so procentualno približno enako zastopane duševne in vedenjske motnje, bolezni dihal in kardiovaskularne bolezni.

Na zadnje, tretje vprašanje vlada odgovarja, da je učinkovito obvladovanje bolniške odsotnosti moč zagotoviti le v okviru sistema z ukrepi, ki bodo:

  • dokazano vplivali na boljše zdravje prebivalcev in zagotovili ustrezne razmere in okolje, v katerem bodo ljudje zdravi – zdravje v vseh politikah;
  • usmerjeni v celovito skrb za zdravje prebivalstva: preventivni ukrepi za varovanje, ohranjanje in krepitev zdravja;
  • usmerjeni v preventivne ukrepe za varovanje, ohranjanje in krepitev zdravja delavcev;
  • usmerjeni v zmanjševanje oziroma obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu;
  • novim zahtevam dela prilagajali tudi delovna mesta, vključno s prilagoditvijo delovnih mest starajoči se populaciji;
  • usmerjeni v preprečitev oziroma zmanjšanje obsega poškodb pri delu in bolezni, povezanih z delom;
  • v primeru poškodbe ali bolezni zagotavljali čimprejšnjo vrnitev zdravih in motiviranih delavcev na delovna mesta.

Izvajajo pa se, in se bodo tudi v prihodnje, številni drugi ukrepi, ki naslavljajo problematiko bolniške odsotnosti. Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027 med strateškimi cilji, usmerjenimi v zagotovitev zdravja pri delu, navaja tudi cilja, ki nagovarjata bolniške odsotnosti, in sicer izvajanje, spremljanje in nadgrajevanje programov promocije telesnega in duševnega zdravja na delovnem mestu, usmerjenih v preprečevanje kroničnih bolezni in ohranjanje sposobnosti za delo ter vzpostavitev mehanizmov za pomoč pri vračanju delavcev na delo po dolgotrajni bolniški odsotnosti. Cilji so podprti z ukrepi, ki bodo pripomogli k zmanjšanju bolniške odsotnosti. V okviru Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se izvajajo tudi projekti, ki krepijo preventivno ravnanje tako delodajalcev kot zaposlenih na področju varnosti in zdravja pri delu (npr. Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile – Naprej, izvajalec Fundacija Prizma, vrednost projekta 1,1 mio evrov), v začetku prihodnjega leta pa se bo začel izvajati projekt, katerega namen je s celostnim pristopom in sistematičnimi aktivnostmi vplivati na zmanjšanje števila kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu ter tako neposredno vplivati na znižanje bolniških odsotnosti iz tega (pogosto najpogostejšega) razloga.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je k naslavljanju izzivov demografskih sprememb iz različnih vidikov pristopilo že pred leti s strateškimi dokumenti in predpisi kot so Starejši in trg dela (2016), Bela knjiga o pokojninah (2016), Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027 (2018) itn. Hkrati je v obstoječi finančni perspektivi (2014-2020) podprlo izvajanje projektov, sofinanciranih z evropskimi sredstvi, v višini več kot 40 mio evrov. Nekateri med njimi, kot je npr. Podaljševanje delovne aktivnosti in zmanjševanje odsotnosti z dela (prijatelj UNI Primorska in Združenje delodajalcev Slovenije, vrednost projekta 5 mio evrov) neposredno naslavljajo vprašanje odsotnosti z dela med starejšimi zaposlenimi (tudi bolniške odsotnosti) in ciljajo na neposredno znižanje odsotnosti z dela v vključenih podjetjih.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Zadnji članki iz rubrike:

24.9.2020 16:15:49:
Vlada odgovorila na pobudo v zvezi z medresorsko skupino za zmanjševanje zdravstvenega absentizma

24.9.2020 16:15:02:
Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini

21.9.2020 15:07:36:
Slovenija podpira uvedbo posebne identifikacijske številke za davek na dodano vrednost na Severnem Irskem

18.9.2020 18:21:47:
Predlog ukrepov za debirokratizacijo na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju

24.9.2020 16:07:23:
Novi ukrepi za upočasnitev in zaustavitev širjenja korona virusa ter omilitev negativnih posledic

Najnovejši članki:

30.9.2020 18:29:49:
Pojasnila glede merjenja telesne temperature

30.9.2020 12:47:39:
PKP5 podaljšuje in uvaja nove ukrepe na področju dela, socialnega varstva, gospodarstva, kmetijstva, infrastrukture ter drugih področjih

29.9.2020 19:22:39:
Dopolnjena spletna aplikacija UJPnet zaradi ukinitve standarda e-SLOG verzija 1.6 in 1.6.1 ter uvedbe izmenjave e-naročilnic, e-potrditev naročilnic in e-dobavnic v standardu e-SLOG 2.0

29.9.2020 19:19:08:
Popis cigaret na dan 30. septembra 2020

29.9.2020 13:51:01:
Maloprodajne cene naftnih derivatov na posameznih bencinskih servisih v Sloveniji

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT