Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 23.9.2019 16:17:44

Vlada odgovorila na poslansko vprašanje glede naraščanja bolniške odsotnosti

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada odgovorila na poslansko vprašanje glede naraščanja bolniške odsotnosti Vlada je odgovorila na poslansko vprašanje v zvezi z naraščanjem bolniške odsotnosti v Republiki Sloveniji.

Vlada je na svoji 44. redni seji, ki je potekala 19. septembra 2019, odgovorila na pisno poslansko vprašanje poslanca Marijana Pojbiča v zvezi z naraščanjem bolniške odsotnosti v Republiki Sloveniji.

Vlada odgovarja, da podatki za leto 2018 kažejo, da je povprečno število bolniške odsotnosti za odsotnost z dela za polni delovni čas na zaposlenega v javnem sektorju 20 dni, v gospodarstvu pa 11,8 dni.

Bolniška odsotnost z dela iz zdravstveno upravičenih razlogov, ki jo imenujemo bolniška odsotnost, stalež oziroma absentizem, je eden od indikatorjev zdravstvenega stanja delovno aktivnih prebivalcev. V Sloveniji je odstotek bolniške odsotnosti (skupno – v breme delodajalcev in breme ZZZS) v evropskem povprečju. Med leti so sicer izražena nihanja, a dolgoletni trendi spremljanja ne kažejo naraščanja. Ne glede na navedeno zlasti po letu 2015 opažamo velik porast stroškov za nadomestila za začasno zadržanost z dela v breme ZZZS in porast števila oseb v dolgotrajnem staležu.

Dejavnike za povečanje rasti absentizma na naslednje dejavnike:

  • spremenjene zahteve in pogoji na delovnem mestu;
  • staranje prebivalstva oziroma spremenjena starostna struktura delovne populacije;
  • večja obolevnost aktivnega prebivalstva;
  • prezentizem v preteklih letih;
  • dolgotrajnejši postopki diagnostike in zdravljenja;
  • drugi razlogi (dolgotrajni postopki ugotavljanja preostale delazmožnosti, nezadostna poklicna rehabilitacija, zakonodaja na področju nadomestil ob začasni zadržanosti z dela).

Na drugi strani je treba omeniti, da določene mehanizme za zmanjševanje absentizma politika in zakonodaja že poznata. Eden izmen takšnih je znižanje višine nadomestila za začasno zadržanost od dela v obdobju prvih 90 dni, ko preide nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki »spodbuja« zaposlene, da postanejo čim prej spet delovno aktivni, a hkrati na zelo bolne nima bistveno negativnega socialnega vpliva.

Glede na navedeno je moč zaključiti, da imata politika in tudi zakonodajna oblast moč, da z ustrezno zakonsko ureditvijo vseh zgoraj navedenih področij bistveno vplivata na povečanje in tudi zmanjšanje bolniške odsotnosti. Hkrati pa je nujno tudi zavedanje, da na ljudi (zaposlene) delujejo tudi drugi, notranji ali zunanji, objektivni ali subjektivni dejavniki (poleg samih bolezni in poškodb tudi starost, strah, slabe razmere na delovnem mestu, reševanje socialnih stisk) pri uveljavljanju pravice do nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo, zato je zgolj enoznačno branje podatkov lahko zavajajoče. Razprava o razlikah med bolniško odsotnostjo v javnem in zasebnem sektorju je vsekakor všečna, a omenjeno ne spremeni dejstva, da je v obeh sektorjih razlog za bolniško odsotnost pretežno enak. Največ bolniške odsotnosti v obeh sektorjih je zaradi poškodb, nato sledijo bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnih tkiv, nadalje pa so procentualno približno enako zastopane duševne in vedenjske motnje, bolezni dihal in kardiovaskularne bolezni.

Na zadnje, tretje vprašanje vlada odgovarja, da je učinkovito obvladovanje bolniške odsotnosti moč zagotoviti le v okviru sistema z ukrepi, ki bodo:

  • dokazano vplivali na boljše zdravje prebivalcev in zagotovili ustrezne razmere in okolje, v katerem bodo ljudje zdravi – zdravje v vseh politikah;
  • usmerjeni v celovito skrb za zdravje prebivalstva: preventivni ukrepi za varovanje, ohranjanje in krepitev zdravja;
  • usmerjeni v preventivne ukrepe za varovanje, ohranjanje in krepitev zdravja delavcev;
  • usmerjeni v zmanjševanje oziroma obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu;
  • novim zahtevam dela prilagajali tudi delovna mesta, vključno s prilagoditvijo delovnih mest starajoči se populaciji;
  • usmerjeni v preprečitev oziroma zmanjšanje obsega poškodb pri delu in bolezni, povezanih z delom;
  • v primeru poškodbe ali bolezni zagotavljali čimprejšnjo vrnitev zdravih in motiviranih delavcev na delovna mesta.

Izvajajo pa se, in se bodo tudi v prihodnje, številni drugi ukrepi, ki naslavljajo problematiko bolniške odsotnosti. Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027 med strateškimi cilji, usmerjenimi v zagotovitev zdravja pri delu, navaja tudi cilja, ki nagovarjata bolniške odsotnosti, in sicer izvajanje, spremljanje in nadgrajevanje programov promocije telesnega in duševnega zdravja na delovnem mestu, usmerjenih v preprečevanje kroničnih bolezni in ohranjanje sposobnosti za delo ter vzpostavitev mehanizmov za pomoč pri vračanju delavcev na delo po dolgotrajni bolniški odsotnosti. Cilji so podprti z ukrepi, ki bodo pripomogli k zmanjšanju bolniške odsotnosti. V okviru Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se izvajajo tudi projekti, ki krepijo preventivno ravnanje tako delodajalcev kot zaposlenih na področju varnosti in zdravja pri delu (npr. Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile – Naprej, izvajalec Fundacija Prizma, vrednost projekta 1,1 mio evrov), v začetku prihodnjega leta pa se bo začel izvajati projekt, katerega namen je s celostnim pristopom in sistematičnimi aktivnostmi vplivati na zmanjšanje števila kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu ter tako neposredno vplivati na znižanje bolniških odsotnosti iz tega (pogosto najpogostejšega) razloga.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je k naslavljanju izzivov demografskih sprememb iz različnih vidikov pristopilo že pred leti s strateškimi dokumenti in predpisi kot so Starejši in trg dela (2016), Bela knjiga o pokojninah (2016), Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027 (2018) itn. Hkrati je v obstoječi finančni perspektivi (2014-2020) podprlo izvajanje projektov, sofinanciranih z evropskimi sredstvi, v višini več kot 40 mio evrov. Nekateri med njimi, kot je npr. Podaljševanje delovne aktivnosti in zmanjševanje odsotnosti z dela (prijatelj UNI Primorska in Združenje delodajalcev Slovenije, vrednost projekta 5 mio evrov) neposredno naslavljajo vprašanje odsotnosti z dela med starejšimi zaposlenimi (tudi bolniške odsotnosti) in ciljajo na neposredno znižanje odsotnosti z dela v vključenih podjetjih.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Zadnji članki iz rubrike:

4.12.2019 17:49:31:
Spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in spremembe Zakona o urejanju trga dela

2.12.2019 11:40:57:
Ne spreglejte! Teden popustov na Racunovodja.com

15.11.2019 14:24:42:
Vlada sprejela novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

15.11.2019 14:24:05:
Vlada sprejela stališče do mnenja Državnega sveta o Poročilu o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2018

12.11.2019 15:19:17:
Varnost potrošnikov v spletni trgovini: Za zahtevo po dodatnem elementu preverjanja avtentičnosti prehodno obdobje do konca prihodnjega leta

Najnovejši članki:

13.12.2019 17:40:51:
Novosti Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb v letu 2020

12.12.2019 11:41:11:
Obveznost kategorizacije in označitve nastanitvenih obratov

12.12.2019 13:15:50:
Dovoljenja za oddajanje nepremičnine v turistične namene

12.12.2019 11:28:03:
Poročanje o gostih in prenočitvah

12.12.2019 11:12:22:
DDV in davčno potrjevanje računov pri oddajanju preko posrednikov (Airbnb, Booking...)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT