Za tuje delavce zaposlene v Slovenji, med katerimi jih je največ zaposlenih v panogi gradbeništva, velja delovnopravna zakonodaja v celoti, torej enako kot za slovenske delavce. V nadaljevanju je navedenih nekaj informacij o pogojih, ki jih morajo slovenski delodajalci izpolnjevati pred zaposlitvijo tujega delavca v Sloveniji, in o pravicah, ki jih imajo tuji delavci v Sloveniji.

Pogoji, ki jih morajo slovenski delodajalci izpolnjevati pred zaposlitvijo tujega delavca

Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev z namenom zaščite tujih delavcev določa različne pogoje, ki jim mora slovenski delodajalec izpolniti, preden lahko sploh zaposli tujega delavca, in sicer se preverja:

- ali je delodajalec v stečaju ali v postopku likvidacije,

- izplačilo plač in izplačilo prispevkov iz tega naslova,

- davčni dolg do države,

- ali delodajalec aktivno posluje (da podjetje ni "poštni nabiralnik"),

- ustrezno registracijo podjetja,

- ustreznost sklenjene pogodbe o zaposlitvi,

- kontrola trga dela (t.j. da prostega delovnega mesta ne more zapolniti domači kandidat).

Tuji delavci v Sloveniji lahko po določenem obdobju dela zamenjajo delodajalca

Tuji delavec ima možnost proste izbire delodajalca po 20-ih mesecih zaposlitve v zadnjih dveh letih, če gre za delavce z najmanj poklicno izobrazbo, oziroma po 30-mesečni zaposlitvi v zadnjih treh letih, če gre za delavce brez poklicne izobrazbe. Seveda pa lahko vsak tuji delavec, ki želi prekiniti delovno razmerje, poda odpoved pogodbe o zaposlitvi in izvede postopek za izdajo novega dovoljenja, ki se izda pod enakimi pogoji kot velja za vsako novo zaposlitev tujca.

Sporazumi RS o zaposlovanju delavcev iz BiH in Republike Srbije

Da bi poskrbeli za dodatno zaščito tujih delavcev ima Republika Slovenija sklenjen sporazum o zaposlovanju delavcev iz BiH, s 1. septembrom pa se začne izvajati tudi tovrsten sporazum z Republiko Srbijo. Sporazuma določata, da delavcu migrantu, ki je izgubil zaposlitev zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca, dovoljenje v skladu z zakonodajo Republike Slovenije ne preneha veljati, če delavec migrant v 30 dneh od prenehanja delovnega razmerja sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu in za enako delovno mesto, za katero je bilo dovoljenje izdano, ter se vključi v socialno zavarovanje na podlagi že izdanega dovoljenja za zaposlitev. Pri tem pa mora tujec izvesti postopek izredne odpovedi, kot je to določeno v Zakonu o delovnih razmerjih. To je mogoče tudi v prvem letu zaposlitve, ko naj bi tujec bil zaposlen pri prvem delodajalcu. Ena od pomembnih prednosti teh dveh sporazumov je tudi ta, da je zamenjava delodajalca brez posebnega novega dovoljenja oziroma pisne odobritve možna že po enoletni zaposlitvi.

Kršitve pravic tujih delavcev

Kršitve pravic tujih delavcev Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti budno spremlja in analizira tako z vidika obsega kot tudi vsebine ugotovljenih kršitev. V tem kontekstu se je v zadnjih 10 letih spreminjala tudi tujska zakonodaja na področju zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev.

Delavci, ki menijo, da so jim kršene pravice, se lahko v prvi vrsti obrnejo na Inšpektorat za delo.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti