Ob vsakem izplačilu plače je delodajalec dolžan, v skladu s 135. členom Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1, izdati delavcu pisni obračun plače in nadomestila plače za plačilno obdobje, iz katerega je razviden tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov. Predložitev podatkov (podatki o dohodku, obračunu in plačilu akontacije dohodnine ter prispevkov za socialno varnost) delodajalca prejemniku dohodka določa tudi Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (peti odstavek 57. člena in drugi odstavek 353. člena).

Obvezne prispevke za socialno varnost, določene z zakoni, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in družinske prejemke in zaposlovanje izračunavajo zavezanci za prispevke v obračunu prispevkov za socialno varnost. Zavezanec za prispevke za socialno varnost, ki ni hkrati tudi zavarovanec in je plačnik davka (v skladu z 58. členom ZDavP-2), izračun prispevkov za socialno varnost opravi v obračunu davčnih odtegljajev (drugi odstavek 352. člena ZDavP-2).

Obliko obračuna davčnega odtegljaja podrobneje ureja Pravilnik o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu. Pravilnik določa, da izplačevalec dohodka iz delovnega razmerja, prek sistema eDavki predloži Obračun davčnih odtegljajev od dohodkov iz delovnega razmerja – obrazec REK-1 za dohodke, ki se vštevajo v davčno osnovo oziroma se od njih plačujejo prispevki za socialno varnost, najpozneje na dan izplačila dohodka. V obrazcu REK-1 izplačevalec dohodka izračuna davčni odtegljaj in obračuna prispevke za socialno varnost po stopnjah, ki veljajo na dan izplačila dohodka.

Rok za plačilo teh obveznosti je dan izplačila dohodka. Navedeno velja do vključno 31. 12. 2016. S spremembo 283., 325. in 374. člena ZDavP-2 se uvaja 5-dnevni zamik pri plačilu davčnega odtegljaja in obveznih prispevkov za socialno varnost, ki se plačujejo po obračunu davčnega odtegljaja (REK obrazci). Sprememba se nanaša na plačilo obračunanega davčnega odtegljaja ter prispevkov za socialno varnost od vseh izplačil dohodka od 1. januarja 2017 dalje.

Vprašanje 12: Izplačilo dohodka, ki se nanaša na umrlega delavca

Dohodek iz delovnega razmerja (primeroma plača, solidarnostna pomoč, drugi dohodki…), ki se nanaša na umrlega zaposlenega delavca, se ob izplačilu davčno obravnava kot dohodek tega delavca. Pri izračunu akontacije dohodnine se upošteva 127. člen Zakona o dohodnini - ZDoh-2. Plačnik davka o izplačanem dohodku poroča na REK-1 obrazcu, pri čemer se individualni REK obrazec nanaša na umrlega delavca.

Če je zavezanec (delavec) umrl pred odpremo informativnega izračuna dohodnine v skladu z osmim odstavkom 268. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2, ni izračuna in poračuna dohodnine na letni ravni. Če je dohodek izplačan za pretekla leta na podlagi sodne odločbe, se tudi povprečenje po 120. členu ZDoh-2 v takem primeru ne more uporabiti. Akontacija dohodnine se v tem primeru namreč šteje kot dokončen davek.

8.1 Predlaganje REK-1 obrazcev za invalidska podjetja

Delodajalci, ki imajo status zaposlitvenega centra ali invalidskega podjetja, ki je oproščeno plačila prispevkov za vse zaposlene delavce (podrobno v točki 6.1 tega dokumenta), predložijo REK-1 obrazec ob izplačilu dohodka iz delovnega razmerja, tako da v polju 004 označijo DA (izplačevalec je invalidsko podjetje oziroma zavod ali druga organizacija za zaposlovanje invalidov). Prispevke za socialno varnost samo obračunajo, vendar jih ne plačajo (razen prispevka za zaposlovanje) in jih kot odstopljena sredstva porabijo v skladu z določili Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov – ZZRZI. Prispevki za socialno varnost, ki se ne vplačajo na prehodne davčne podračune, se v REK-1 obrazcu prikažejo samo v stolpcu "obračunani". Navedeni plačniki davka obračunajo in dejansko plačajo prispevek za zaposlovanje.

Plačniki davka, ki imajo status invalidskega podjetja in so v skladu z določbo 74. člena ZZRZI oproščeni plačila prispevkov samo za zaposlene invalide, predložijo REK-1 obrazec ločeno za zaposlene invalide in ločeno za ostale zaposlene, tako da v polju 011a označijo 1. in 2. del izplačila:

• Izplačilo dohodka zaposlenim invalidom prikažejo na REK-1 obrazcu in v polju 004 označijo DA. Prispevke za socialno varnost samo obračunajo, vendar jih ne plačajo (razen prispevka za zaposlovanje) in jih porabijo v skladu z določili ZZRZI. Prispevke za socialno varnost, ki se ne vplačajo na prehodne davčne podračune, se v REK-1 obrazcu prikažejo samo v stolpcu "obračunani".
• Izplačilo dohodka zaposlenim »neinvalidom« prikažejo na REK-1 obrazcu in v polju 004 označijo NE (izplačevalec ni invalidsko podjetje). Prispevke za socialno varnost v celoti obračunajo in plačajo.
• Plačniki davka, ki imajo status invalidskega podjetja in v skladu z določbo 74. člena ZZRZI uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost za vse zaposlene delavce, morajo v primeru, ko dohodki iz delovnega razmerja neinvalidnega delavca presežejo trikratnik minimalne plače, predložiti REK-1 obrazec ločeno za del dohodkov do trikratnika minimalne plače in ločeno za dohodke, ki presegajo trikratnik minimalne plače, in sicer tako, da v polju 011a označijo 1. in 2. del izplačila:
• Izplačilo dohodka zaposlenim neinvalidom do višine trikratnika minimalne plače prikažejo na REK-1 obrazcu in v polju 004 označijo DA (izplačevalec je invalidsko podjetje). Prispevke za socialno varnost v tem primeru plačniki davka samo obračunajo, vendar jih ne plačajo (razen prispevka za zaposlovanje) in jih porabijo v skladu z določili ZZRZI. Prispevki za socialno varnost, ki se ne vplačajo na prehodne davčne podračune, se v REK-1 obrazcu prikažejo samo v stolpcu "obračunani".
• Izplačilo dohodka zaposlenim neinvalidom, v delu, ki presegajo trikratnik minimalne plače, plačniki davka prikažejo na REK-1 obrazcu in v polju 004 označijo NE (izplačevalec ni invalidsko podjetje). Prispevke za socialno varnost v tem primeru plačniki davka v celoti obračunajo in plačajo.

Če delodajalec za določen mesec izplača plačo, nadomestilo plače ter druge dohodke iz delovnega razmerja v več delih ali ločeno, in ti skupaj presegajo trikratnik minimalne plače, je pri zadnjem izplačilu dohodka treba plačati prispevke za socialno varnost v višini, ki velja za presežek trikratnika minimalne plače.

8.2 Predlaganje REK-1 obrazca za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost

Za namene poročanja o izplačilih dela plače za poslovno uspešnost sta na REK-1 obrazcu uvedeni 2 novi šifri vrste dohodka:

• 1151 Del plače za poslovno uspešnost, nad zneskom določenim v 44. čl. ZDoh-2
• 1152 Del plače za poslovno uspešnost v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo

Na REK-1 obrazcu z oznako vrste dohodka 1151 delodajalci poročajo o delu plače za poslovno uspešnost, ki presega 100% zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Od tega dohodka se obračuna in plača akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost.

Na REK-1 obrazcu z oznako vrste dohodka 1152 delodajalci poročajo o delu plače za poslovno uspešnost v znesku do 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Od tega dohodka se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost, ne pa tudi akontacija dohodnine.

Na individualnem REK obrazcu delodajalci v primeru izplačila vrste dohodka 1151 izberejo vrsto dohodka 1101 Plača, nadomestilo plače in povračila stroškov v zvezi delom. V obeh primerih izplačil pa na individualnem REK obrazcu delodajalci izpolnijo tudi polja M, in sicer:

Obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se poroča v rubriki M01, če je izplačilo dela plače za poslovno uspešnost vezano tudi na prisotnost delavca, pri čemer se v polje ure vpiše vrednost nič (0). V takem primeru se na iREK v polju A062 uporabi oznaka osnove P01.

Če izplačilo dela plače za poslovno uspešnost ni vezano na prisotnost delavca, se obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje poroča v rubriki M05. V takem primeru se na iREK v polju A062 uporabi oznaka osnove P04.

8.3. Predlaganje REK-1 obrazca za delavce, napotene na delo v tujino

Ob izplačilu plače delavcem, ki so napoteni na delo v tujino, delodajalec, ki je plačnik davka, predloži REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka:

• 1091: Plača in nadomestila – detaširani delavci; ta vrsta dohodka se uporabi ob izplačilu plače delavcu, ki je v socialno zavarovanje vključen po zavarovalni podlagi 002 in izplačilu plače delavcu, za katerega se uporablja posebna davčna osnova po 45. a členu ZDoh-2;
• 1001 Plača in nadomestila plače; ta vrsta dohodka se uporabi ob izplačilu plače in nadomestila plače delavcu, ki je napoten na delo v tujino v skladu s 13. členom Uredbe ES št. 883/04.

Podrobneje v pojasnilu Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino.

Vprašanje 12: Plačilo prispevkov od nagrade za uspešno delo po pogodbi o zaposlitvi, ki jo izplača tuje matično podjetje

Opis stanja: Prejemnik nagrade – rezident Slovenije, ki je v delovnem razmerju za polni delovni čas (šifra zavarovalne podlage 001) s slovenskim delodajalcem, svoje delo opravlja izključno za svojega delodajalca in na ozemlju Slovenije. Lastnik slovenske družbe je tuja gospodarska družba s sedežem v tujini, ki želi izplačati nagrado/ bonus za uspešno delo zaposlenemu v slovenski hčerinski družbi neposredno. Odhodek za to nagrade ne bi bremenil slovenske družbe. Po Zakonu dohodnini - ZDoh-2 gre za dohodek iz delovnega razmerja, ki ga izplača tuja družba, ki ni plačnik davka, zastavlja pa se dilema glede obračuna in plačila prispevkov.

Odgovor: Ob predpostavki, da gre za razmerje in izplačilo na podlagi tega razmerja, ki je ekonomsko utemeljeno in se uporablja v okviru sheme nagrajevanja med povezanimi družbami oziroma znotraj skupine, je treba tovrstne dohodke ustrezno obravnavati v okviru veljavnih predpisov. Z vidika dohodnine se v tem primeru, dohodek opredeli kot dohodek, vezan na delovno razmerje, na podlagi katerega je prejemnik dohodka opravljal svoje delo in bil za svoje delo tudi nagrajen. Obveznost plačila akontacije dohodnine se ugotovi z odločbo davčnega organa na podlagi napovedi zavezanca (ker ga izplača tuja družba, ki ni plačnik davka).

Z vidika prispevkov je treba upoštevati, da gre za dodatni dohodek za opravljeno delo po pogodbi o zaposlitvi s slovenskim delodajalcem, kar pomeni, da se ta dohodek všteva v osnovo za prispevke v skladu s 144. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2. Zavezanec za prispevke zavarovanca od tega dohodka je delavec, zavezanec za prispevke delodajalca pa je njegov delodajalec. Glede načina izračuna prispevkov se v tem primeru uporabi četrti odstavek 352. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2, s katerim je določen izračun prispevkov za primere, ko je zavezanec za prispevke tako zavarovanec (prispevek zavarovanca) kot delodajalec (prispevek delodajalca) na podlagi iste zavarovalne podlage in istega dohodka, vendar delodajalec ni plačnik davka v zvezi s konkretnim dohodkom, ki predstavlja osnovo za plačilo prispevkov. V obravnavani določbi so tako pokrite tudi situacije, ko postopek izračuna prispevkov ni vezan na izplačevalca dohodka, temveč na zavezanca za prispevke, ki je delodajalec, in njegovo opredelitev z vidika plačnika davka po ZDavP-2.

Glede na opredelitev delodajalca po ZPIZ-2 (5. točka 7. člena), po kateri je delodajalec pravna ali fizična oseba, za katero druga oseba opravlja delo v skladu s predpisi o delovnih razmerjih ali na drugi pravni podlagi, se torej v tem primeru uporablja četrti odstavek 352. člena ZDavP-2. To pomeni, da mora delodajalec za obravnavano izplačilo davčnemu organu predložiti obračun prispevkov (v skladu s prvim odstavkom 353. člena ZDavP-2) predložiti obračun prispevkov za socialno varnost najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, na obrazcu Obračun prispevkov za socialno varnost za delodajalce, ki niso plačniki davka, plačati pa najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.

Vprašanje 13: Izplačilo plače za obdobje, ki ni koledarski mesec

Pri obravnavi je treba ločiti delovno pravni in davčni vidik. Zakon o delovnih razmerjih - ZDR-1 v prvem odstavku 134. člena določa, da se plača izplačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca, in sicer najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Navedena določba se sicer ne veže na obdobje koledarskega meseca, se je pa med delodajalci izoblikovala praksa, da se pri obračunu in izplačilu plače upošteva koledarski mesec. Navedeno je povezano tudi s četrtim odstavkom 135. člena ZDR-1, ki določa, da je delodajalec dolžan najkasneje do 31. januarja delavcu izdati pisni obračun plač in nadomestil plač za preteklo koledarsko leto, iz katerega sta razvidna tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov. Na podlagi te določbe mora delodajalec podatke o plači zagotavljati na ravni koledarskega leta.

Obveznost predlaganja podatkov davčnemu organu o izplačanih dohodkih Zakon o davčnem postopku - ZDavP-2 določa v prvem in četrtem odstavku 57. člena in drugem odstavku 353. člena. Obliko obračuna davčnega odtegljaja podrobneje ureja Pravilnik o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu – Pravilnik.

Pri poročanju podatkov o izplačilu plač davčnemu organu velja pravilo, da se v REK-1 obrazcu poročajo podatki o izplačilu, ki se nanaša na posamezen koledarski mesec, kar je tudi v skladu s splošno in najpogostejšo prakso delodajalcev, ki plače izplačujejo za obdobje koledarskega meseca. Delodajalec, ki je plačnik davka, mora na predloženem obračunu davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače - REK-1 obrazcu prikazati vse podatke o izplačani plači, ki vplivajo na obdavčenje, med drugimi mora v polju 011 vpisati podatek o mesecu in letu, na katerega se izplačilo plače nanaša. Pri poročanju tega podatka torej ni predvideno vpisovanja obdobja, ki se razlikuje od koledarskega meseca, saj se podatek poroča v obliki MM/LLLL.

Navedenemu pravilu predlaganja REK-1 obrazcev za izplačila, ki se nanašajo na obdobje koledarskega meseca, sledi tudi določba tretjega odstavka 20. člena ZDavP-2, ki določa javno objavo nepredlagateljev REK-1 obrazcev. Davčni organ v seznamu nepredlagateljev obračunov objavi podatke o zavezancih za davek (delodajalcih), ki davčnemu organu do 25. dne v mesecu pred mesecem razkritja niso predložili obračuna davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače za predpretekli mesec. Na enak način davčni organ poroča podatke iz predloženih REK-1 obrazcev drugim organom, ki za izvajanje svojih nalog (primeroma Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije za izdajo potrdila A1, sodelovanje na javnih naročilih, ipd.) potrebujejo podatek, ali davčni zavezanec, ki zaposluje delavce redno izplačuje plače svojim delavcem.

Glede na navedeno bo moral delodajalec, ki je plačnik davka, v primeru izplačila plač za obdobje, ki ni enako koledarskemu mesecu, davčnemu organu poročati tako, da bo ločeno poročal o izplačani plači za posamezna obdobja v okviru koledarskega meseca. Primer: če bi imel plačnik davka obdobje za obračun plač določeno od 20. oktobra do 19. novembra, bo moral predložiti REK-1 obrazec ločeno za izplačilo plače, ki se nanaša na oktober (prikazati podatke o delu plače, ki se nanaša na obdobje od 20. do 31. oktobra) in ločen REK-1 obrazec za izplačilo plače, ki se nanaša na november (prikazati podatke o delu plače, ki se nanaša na obdobje od 1. do 19. novembra).

Vir: www.fu.gov.si