Poglavitne rešitve

Davčna razbremenitev dohodkov iz dela na temelju prestrukturiranja davčnih bremen

Predlogi za razbremenitev dela so pripravljeni v smeri zvišanja splošne in dodatne splošne olajšave in spremembe dohodninske lestvice na način, da se v največji meri razbremeni srednji dohodkovni razred.

Ukrepi v smeri nadomestitve izpada gredo v smeri povečanja obremenitve kapitala. Predlaga se zvišanje stopnje davka na dohodke iz kapitala (dividende, obresti, dobički iz kapitala) ter na dohodke, pridobljene iz oddajanja premoženja v najem. Kot ukrep, ki sledi cilju omejevanja zniževanja davčne osnove po zakonu, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, se tudi na področju dohodnine pri zavezancih, ki dosegajo dohodke iz dejavnosti in dohodke iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, omejuje zmanjšanje davčne osnove za zavezance, ki v tekočem davčnem letu ne izkazujejo davčne izgube. To zaradi možnosti uveljavljanja olajšav vezanih na osebne okoliščine ne bo nujno privedlo do davčne obveznosti ali povečane davčne obveznosti.

a) Ukrepi za razbremenitev dohodkov iz dela

- Lestvica za odmero dohodnine (21. člen predloga zakona)
Spreminjajo (zvišujejo) se meje vseh davčnih razredov, in sicer:
1. razred – neto letna davčna osnova do 8.500,00 eurov (sedaj do 8.021,34 eurov);
2. razred – neto letna davčna osnova nad 8.500,00 eurov do 25.000,00 eurov (sedaj nad 8.021,27 eurov do 20.400,00 eurov);
3. razred – neto letna davčna osnova nad 25.000,00 eurov do 50.000,00 eurov (sedaj nad 20.400,00 eurov do 48.000,00 eurov);
4. razred – neto letna davčna osnova nad 50.000,00 eurov do 80.000,00 eurov (sedaj nad 48.000,00 eurov do 70.907,20 eurov);
5. razred – neto letna davčna osnova nad 80.000,00 eurov (sedaj nad 70.907,20 eurov).

Spreminjata (znižujeta) se tudi davčni stopnji v 2. davčnem razredu, in sicer s sedanjih 27 % na 26 % in v 3. davčnem razredu s 34 % na 32 %.

Predlog nove lestvice za odmero dohodnine:

- Splošna olajšava (16. člen predloga zakona)
Splošna olajšava se s 3.302,70 eurov zvišuje na 3.500,00 eurov. Za zavezance s skupnim dohodkom do višine 13.316,83 eurov pa se višina dodatne splošne olajšave določi z enačbo (dodatna splošna olajšava = 18.700,38 eurov – 1,40427 x skupni dohodek), kar pomeni linearno zniževanje dodatne splošne olajšave v odvisnosti od višine skupnega dohodka.

b) Ukrepi za nadomestitev izpada zaradi razbremenitve dohodkov iz dela

- Omejitev znižanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti, ki se všteva v letno davčno osnovo (3. člen predloga zakona)
Uvaja se omejitev višine znižanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v davčnem obdobju za zavezance, ki v tekočem davčnem obdobju ne izkazujejo davčne izgube. Zmanjšanje davčne osnove zaradi uveljavljanja olajšav in pokrivanja prenesene davčne izgube se v davčnem obdobju omejuje na 65 % davčne osnove od dohodka iz dejavnosti. V omejitev so vključena znižanja davčne osnove zaradi:
1. pokrivanja izgub iz preteklih obdobij po 60. členu ZDoh-2;
2. olajšav, vključno z uveljavljanjem neizkoriščenega dela iz preteklih obdobij po 61. do 66.a členu ZDoh-2;
3. davčnih olajšav in spodbud, ki so določene v drugih zakonih, ki zmanjšujejo davčno osnovo po ZDoh-2.
V omejitev so prav tako vključeni zneski uveljavljanja neizkoriščenih delov davčnih olajšav in izgub iz preteklih davčnih obdobij.

- Omejitev znižanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (5. člen predloga zakona)
Uvaja se omejitev višine znižanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, vključno z uveljavljanjem neizkoriščenega dela olajšave iz preteklih obdobij, največ v višini 65 % davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. S tem se omejuje višina znižanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na način, da se ne more določiti pod to višino oziroma se s tem ukrepom preostala davčna osnova vedno določi vsaj v višini 35 % davčne osnove.

- Zvišanje stopnje dohodnine od dohodka iz kapitala (24. člen predloga zakona)
Zvišuje se stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala (obresti, dividende in dobički iz kapitala) s 25 % na 27,5 %. Prav tako se zvišujejo stopnje dohodnine od dobička, doseženega z odsvojitvijo kapitala, ki so odvisne od obdobja imetništva kapitala, tako da znaša stopnja dohodnine:
po dopolnjenih 5 let imetništva kapitala: 20 % (doslej 15 %),
po dopolnjenih 10 let imetništva kapitala: 15 % (doslej 10 %),
po dopolnjenih 15 let imetništva kapitala: 10 % (doslej 5 %).

- Zvišanje stopnje dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem (6. in 26. člen predloga zakona)
Zvišuje se stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem s 25 % na 27,5 %. Prav tako se zvišuje odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, z 10 % na 15 %.

Druge rešitve

- Spremembe na področju prijave prebivališča (4. in 19. člen predloga zakona)
Zakonski pogoj za priznanje določenih pravic iz ZDoh-2, ki se je vezal na pravni pojem »skupno gospodinjstvo« se zamenjuje s pravnim pojmom »prijavljeno isto stalno prebivališče«. Gre za določbe na področju pogojev za priznavanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane (polnoletni in nezaposleni otrok, starši oziroma posvojitelji) in na področju pogojev za opredelitev pojma kmečko gospodinjstvo. Pri pogojih za člane kmečkega gospodinjstva se pogoji zožujejo na prijavljeno stalno prebivališče in odpravlja možnost, da se za člana kmečkega gospodinjstva šteje tudi fizična oseba, ki je začasno prijavljena na istem naslovu.

- Spremembe in uveljavitev nove zakonodaje s področja invalidov (2., 18. in 19. člen predloga zakona)
Določbe o oprostitvi plačila dohodnine za dohodke, ki jih v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v naravi prejmejo upravičenci na podlagi posebnih zakonov, se prilagodijo glede na to, da je prenehal veljati ZDVDTP in namesto njega v veljavno stopil ZSVI. Dodatno se izrecno opredeli še oprostitev plačila dohodnine za dohodke v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v naravi, ki jih upravičenci prejmejo na podlagi ZIMI. S tem se zagotavlja konsistentna ureditev področja dohodkov invalidov v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v naravi.

ZDVDTP je opredeljeval tudi pravico do nadomestila za invalidnost in dodatka za tujo nego in pomoč. ZSVI nadomestilo za invalidnost ohranja, dodatek za tujo nego in pomoč pa je preoblikovan v dodatek za pomoč in postrežbo in izenačen z dodatkom za pomoč in postrežbo po drugih zakonih. Zato se dohodnine oprosti tudi navedenih dohodkov po ZSVI na enak način kot je to veljalo za oprostitve po ZDVDTP.

ZOA pa uvaja nov komunikacijski dodatek, katerega funkcija je podoba funkciji dodatka za pomoč in postrežbo po drugih zakonih, zato se tudi navedeni dodatek dodaja med dohodke, ki so oproščeni plačila dohodnine.

Zaradi spremembe pogojev za pridobitev statusa invalida po ZSVI in sprememb na področju družinske zakonodaje, se prilagodi tudi pravica do uveljavitve posebne olajšave za vzdrževane družinske člane - otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, in sicer se odpravlja pogoj, da je otrok nezmožen za delo, dodatno pa se tudi v določeni meri ta olajšava v pogojih približa posebni olajšavi za vzdrževanega družinskega člana – polnoletnega otroka, ki je nezaposlen, in sicer na način, da se zahteva, da otrok nima lastnih sredstev ali so ti manjši od višine posebne olajšave za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, izvzemši dodatek za pomoč in postrežbo.

- Spremembe na področju družinske zakonodaje (18. in 19. člen predloga zakona)
Z ukinitvijo instituta podaljšanja roditeljske pravice je odpadlo razlikovanje obveznosti staršev do preživljanja polnoletnih otrok, ki se ne šolajo, glede na to, ali gre za otroka z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ali ne. Breme preživljanja se je v skladu z zakonodajo, ki ureja socialno vključevanje invalidov, preneslo na državo, ki ga le-ta zagotavlja z ZSVI. Zaradi navedene odprave razlikovanja nepreskrbljenih polnoletnih otrok glede na to, ali gre za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ali ne, se v določeni meri v pogojih približa tudi pravica do uveljavljanja posebne olajšave za vzdrževane družinske člane za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, in sicer na način, da se zahteva, da otrok nima lastnih sredstev (izvzemši dodatek za pomoč in postrežbo) ali so ti manjši od višine posebne olajšave za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.

Zaradi drugačne ureditve pravice do preživnine na področju družinske zakonodaje, se uvaja tudi dodatna možnost za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane starše ali posvojitelje ob izpolnjevanju pogoja sklenjenega sporazuma o preživnini v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.

- Spremembe na področju nevladnih organizacij (27. člen predloga zakona)
Po novem se v ZDoh-2 ne določajo več nameni, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci za pridobitev dela dohodnine za donacije, ampak se določajo subjekti, in sicer se le ti v splošnem vežejo na subjekte, ki jim je status delovanja v javnem interesu dodeljen na podlag Zakona o nevladnih organizacijah (ZNOrg). Med upravičenci pa se ohranjajo tudi politične stranke, reprezentativni sindikati, registrirane cerkve in verske skupnosti.

- Olajšava za študente in dijake (17. in 20. člen predloga zakona)
Predlaga se ohranitev višine posebne osebne olajšave za rezidente, ki se izobražujejo in imajo status dijaka ali študenta, na višini 3.302,70 eura in ukinitev vezanosti na splošno olajšavo. S tem se tudi izenačuje ta olajšava z ostalimi olajšavami na način, da se jo določi v absolutnem znesku. Na enak način kot to velja za vse olajšave, ki so določene v absolutnem znesku, se tudi za navedeno olajšavo določi enak način usklajevanja. To je, da se uskladitev lahko določi z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna, ali pa se uskladitev mora določiti, če koeficient rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji za mesec avgust tekočega leta v primerjavi z mesecem avgustom prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, preseže 1,03.

- Vštevanje dela plače za poslovno uspešnost v letno davčno osnovo rezidenta (15. člen predloga zakona)
Na enak način kot je to določeno za regres za letni dopust, se tudi za dohodek iz delovnega razmerja iz 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 (del plače za poslovno uspešnost) določa vštevanje dohodka v letno davčno osnovo z namenom izenačenja vseh zavezancev v primerljivem položaju.

- Akontacija dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja (22. člen)
Dopolnjujejo se določbe o glavnem delodajalcu na način, da se zahteva izjava zavezancev o tem, ali je izplačevalec dohodka glavni delodajalec ali ne. Prvotno bo to naloga delodajalca, da pozove zavezanca na opredelitev o statusu (ali je glavni delodajalec ali ni), vsakokratne spremembe glede statusa delodajalca pa bo moral sporočati zavarovanec sam.
Dodaja se tudi določba o upoštevanju olajšav iz tretjega do šestega odstavka 112. člena pri vsakem izplačilu dohodkov iz tretjega do šestega odstavka 112. člena.

- Pravilo vira dohodka v obliki dobička iz kapitala od odsvojitve lastniških deležev in pravic iz lastniških deležev v gospodarski družbi, zadrugi ali drugi obliki organiziranja – katerih več kot 50 % vrednosti izhaja posredno ali neposredno iz nepremičnin in pravic na nepremičninah v Sloveniji – v Sloveniji (1. člen predloga zakona)
Predlaga se širitev omenjenega pravila vira iz drugega odstavka 12. člena ZDoh-2, tako da se v pravilo vira doda pogoj, po katerem za določitev vira takega dobička iz kapitala v Sloveniji zadostuje, da opredeljena vrednost deleža kadar koli v obdobju 365 dni pred odsvojitvijo izhaja kot navedeno iz nepremičnin in pravic na nepremičninah, ki so v Sloveniji. Z dodanim obdobjem 365 dni pred odsvojitvijo se rešuje problematika situacij, ko se primeroma v gospodarsko družbo vloži premoženje malo pred prodajo deleža v gospodarski družbi, da bi se s tem zmanjšala vrednost deleža, ki izhaja neposredno ali posredno iz nepremičnin v Sloveniji, in s tem preprečila možnost obdavčitve takih kapitalskih dobičkov v Sloveniji, kadar bi bili taki dobički v Sloveniji lahko obdavčeni v skladu z veljavno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ali kadar taka pogodba z drugo državo ni sklenjena. Sprememba sledi razvoju mednarodnih davčnih pravil na področju obdavčevanja dobičkov iz kapitala od odsvojitve deležev, katerih vrednost izhaja iz nepremičnin, ki so v državi (tj. sprememba četrtega odstavka 13. člena Vzorčne davčne konvencije OECD v letu 2017 in 9. člen Večstranske konvencije o izvajanju z mednarodnimi davčnimi sporazumi povezanih ukrepov za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička (Uradni list RS-MP, št. 2/18)). Predlagana sprememba bo omogočila doslednejše izvajanje pravic obdavčevanja po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih je sklenila Slovenija, v katere bodo vključene določbe, podobne v letu 2017 spremenjenemu četrtemu odstavku 13. člena Vzorčne davčne konvencije OECD.

- Naknadna vplačila, ki jih družbeniki vplačajo po ustanovitvi družbe (10. in 12. člen predloga zakona)
Predlaga se celovita ureditev davčne obravnave naknadnih vplačil družbenikov in njihovih vračil, in sicer ne glede na to, ali so vrnjena družbeniku, ki jih je vplačal, ali pa družbeniku, ki jih sam ni vplačal in je pravico do njihovega vračila pridobil (kot univerzalni pravni naslednik) s pridobitvijo deleža.

Ta vplačila predstavljajo alternativni način financiranja družbe in so v primeru gospodarskih družb, ustanovljenih v Republiki Sloveniji, na splošno opredeljena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe. Po predlagani rešitvi se tako naknadna vplačila, ki jih je družbenik vplačal po ustanovitvi družbe skladno z določili družbene pogodbe in mu pred odsvojitvijo deleža v družbi niso bila vrnjena, ne vštevajo v nabavno vrednost deleža. Taka možnost (ki jo je Vrhovno sodišče sprejelo v konkretnem primeru s sodbo X Ips 23/2018 z dne 16. 1. 2019) je bila s sistemskega vidika ocenjena kot neustrezna. Po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, se namreč z naknadnimi vplačili ne povečajo osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni deleži. Poleg tega pa morajo po veljavnih določbah ZDoh-2 zavezanci v primeru istovrstnega kapitala (torej tudi deleža) voditi evidenco zalog po metodi zaporednih cen (FIFO), kar pa pomeni, da bi se morala ta metoda uporabljati ne samo za naknadna vplačila, temveč tudi za njihova vračila, kar pa glede na njihovo naravo ne bi bilo primerno. Po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, se namreč družbenikom pod določenimi pogoji vplačana naknadna vplačila lahko tudi vrnejo. Zato se predlaga, da se naknadna vplačila družbenika pod določenimi pogoji vštevajo med stroške, ki povečujejo vrednost deleža ob pridobitvi, ter da v primeru vračila naknadnega vplačila družbeniku, ki ga sam ni vplačal, tako vračilo pod določenimi pogoji zmanjšuje nabavno vrednost pridobljenega deleža. Prav tako se predlaga, da se vračilo naknadnega vplačila družbeniku, ki ga je vplačal sam, v delu, ki presega vplačano vrednost, obdavči kot dividenda, v primeru vračila družbeniku, ki ga ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil s pridobitvijo deleža, pa se predlaga, da se obdavči kot dividenda v delu, ki presega vplačano vrednost naknadnega vplačila ali nabavno vrednost pridobljenega deleža, kadar je ta manjša od vplačane vrednosti naknadnega vplačila.

- Dohodki iz življenjskega zavarovanja (8. člen predloga zakona)
Predlaga se, da se jasno in v istem členu v katerem je določena davčna osnova od obresti v obliki dohodka iz življenjskega zavarovanja, doseženega ob zapadlosti zavarovalne police ali ob odkupu vrednosti police, uredi tudi davčna osnova od drugih dohodkov iz življenjskega zavarovanja. Predlaga se, da se v primerih, ko se zavarovalcu med trajanjem zavarovanja skladno s splošnimi zavarovalnimi pogoji dodelijo zneski na račun udeležbe pri dobičku, in v primerih, ko zavarovalnica na račun zavarovalca vplača zneske dodatnih vplačil, ti zneski (ki se zavezancu ne izplačajo, temveč pripišejo zavarovalni pogodbi, tj. računu zavarovalca) ne obdavčijo v času, ko so doseženi, tj. ko se dodelijo oziroma vplačajo, temveč povečujejo davčno osnovo pri ugotavljanju davčne osnove ob zapadlosti zavarovalne police ali ob odkupu vrednosti police, tako da se vštevajo v vplačilo po vrednosti, ki je enaka nič. Prav tako se predlaga, da se v primerih, ko se zavarovancu dodelijo oziroma vplačajo na račun ob sklenitvi zavarovanja druga plačila, ter v primeru drugih dohodkov, ki se plačajo zavarovancem ob sklenitvi zavarovanja ali v času trajanja zavarovanja, ti zneski v času vplačila oziroma plačila, ne glede na ročnost zavarovalne pogodbe, obdavčijo z dohodnino od davčne osnove, ki je enaka doseženemu vplačilu oziroma plačilu.

Obresti, dosežene z odstopom ali poplačilom prevzete terjatve (9. in 25. člen predloga zakona)
Predlaga se, da se jasno določi davčna osnova od dohodka, doseženega z odstopom ali poplačilom terjatve, ki jo je zavezanec prevzel od upnika ali prevzemnika. Po poglavju III.6.1. (Obresti) ZDoh-2 se za obresti namreč šteje tudi dohodek, dosežen z odstopom ali poplačilom take terjatve, pri čemer je davčna osnova določena v 83. členu ZDoh-2 kot dosežene obresti. V praksi izvajanja zakona se je izkazalo, da je tako določena davčna osnova nejasna in da bi jo bilo treba jasneje opredeliti.

- Naknadna izplačila, povezana z odsvojitvijo deležev v gospodarski družbi (10. in 25. člen predloga zakona)
Predlaga se, da se med dohodke iz kapitala v obliki dividend uvrstijo tudi dodatna izplačila, ki so povezana z odsvojitvijo deležev v gospodarskih družbah v primerih, ko se kupec in prodajalec ne moreta sporazumeti o ceni in v pogodbo vključita določbo, po kateri bo kupec deleža prodajalcu deleža v prihodnjem obdobju izplačal taka dodatna izplačila, katerih višina bo odvisna od kriterijev uspešnosti poslovanja družbe v prihodnosti, opredeljenih v pogodbi o odsvojitvi deleža. Tovrstni dohodek se po veljavnih določbah ZDoh-2 ne obdavčuje kot dohodek iz kapitala po proporcionalnih stopnjah dohodnine, temveč kot drugi dohodek po progresivnih stopnjah dohodnine. Glede na to, da je tovrstni dohodek povezan z odsvojitvijo kapitala (deleža) posameznika, je bilo ocenjeno, da je primerneje, da se obdavčuje z dohodnino kot dohodek iz kapitala in sicer kot dividenda.

- Dohodek iz odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe (10. člen predloga zakona)
Predlaga se, da se dohodek, ki ga delničar oziroma družbenik doseže v obliki izplačane vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice prek borze, obdavči kot dividenda v celotnem izplačanem znesku. Po predlogu pa se lahko taka transakcija, kadar je pridobivanje lastnih delnic oziroma deležev družbe opravljeno iz utemeljenih poslovnih razlogov in ne z namenom pridobitve ugodnejše davčne obravnave dohodka družbenika, obravnava po poglavju III.6.3. ZDoh-2 (torej kot dobiček iz kapitala), če je davčni zavezanec pri davčnem organu preden je družba pridobila lastne delnice oziroma deleže vložil zahtevek za tovrstno obravnavo in je davčni organ ob upoštevanju vseh ustreznih dejstev in okoliščin transakcije takemu zahtevku ugodil. S predlagano spremembo se želi preprečiti v praksi ugotovljene zlorabe predpisov in zagotoviti obdavčitev tovrstnega dohodka po njegovi ekonomski vsebini.

- Nadomestilo za pokrivanje morebitne izgube pri upravljanju premoženja (7. člen predloga zakona)
Predlaga se, da se med dohodke iz kapitala v obliki obresti uvrstijo tudi dohodki v obliki nadomestil, ki jih upravljavci premoženja davčnih zavezancev zagotavljajo v primeru negativnega rezultata iz upravljanja premoženja strank. V praksi so začeli nekateri upravljavci finančnega premoženja v pogodbe s strankami vključevati obveznost pokritja/nadomestitve morebitnega negativnega rezultata iz upravljanja (tj. izgube vloženih sredstev strank, dosežene z upravljanjem njihovega finančnega premoženja). To pomeni, da strankam, ki bi sicer iz upravljanega premoženja utrpele izgubo, to izgubo nadomestijo. Tovrstni dohodek se po veljavnih določbah ZDoh-2, ne obdavčuje kot dohodek iz kapitala po proporcionalnih stopnjah dohodnine, temveč kot drugi dohodek po progresivnih stopnjah dohodnine. Glede na to, da je tovrstni dohodek vsaj posredno povezan s finančnimi naložbami posameznika, je bilo ocenjeno, da je primerneje, da se obdavčuje z dohodnino kot dohodek iz kapitala in sicer kot obresti.

- Priznavanje normiranih stroškov pri obdavčevanju dobička iz kapitala (11. in 13. člen predloga zakona)
Predlaga se sprememba priznavanja normiranih stroškov, povezanih s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala, pri ugotavljanju dobička, doseženega z odsvojitvijo kapitala, in sicer tako da bi se, kadar je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi pozitivna, davčna osnova ugotavljala kot taka razlika, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala, v višini 2 % od razlike (dobička). Po predlogu pa se normirani stroški ne bi priznavali v primerih, ko je pri odsvojitvi realizirana izguba. Ocenjeno je bilo, da bi se na ta način lahko zajezilo izogibanje davku z uporabo posebnih tehnik in infrastruktur, s katerimi zavezanci zmanjšujejo pozitivno davčno osnovo od dobička iz odsvojitve drugega kapitala.

- Izplačila odkupne vrednosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (14. člen predloga zakona)
Predlaga se sprememba ugotavljanja davčne osnove, na podlagi katere ima zavezanec, ki je prejel izplačilo odkupne vrednosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, možnost, da uveljavlja drugačno določitev višine tega dohodka za odmero dohodnine, če vplačane premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja niso bile v celoti izključene iz obdavčitve z dohodnino oziroma iz obremenitve s prispevki za socialno varnost.

 Podzakonski akti

Predstavljene rešitve zahtevajo spremembe oziroma dopolnitve:
1. podzakonskega akta, izdanega na podlagi ZDoh-2:
Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije;
2. podzakonskih aktov, izdanih na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek:
Pravilnik o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu;
Pravilnik o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine ter obrazcih za napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz kapitala in dohodka iz oddajanja premoženja v najem;
Pravilnik o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti;
Pravilnik o obrazcu informativnega izračuna dohodnine in obrazcu napovedi za odmero dohodnine;
Pravilnik o dostavi podatkov za odmero dohodnine;
Pravilnik o obrazcih za priglasitev začetka, konca in sprememb ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov;
Vloga za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost (KMEINVO) – Navodilo.

OBRAZLOŽITEV

K 1. členu
S spremembo se širi pravilo vira dohodka iz drugega odstavka 12. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19 in 28/19, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2). Po veljavnih določbah člena ima dobiček iz kapitala od odsvojitve nepremičnine, ki je v Sloveniji, vir v Sloveniji, pri čemer se za tak dobiček iz kapitala šteje tudi dobiček iz kapitala od odsvojitve lastniških deležev in pravic iz lastniških deležev v gospodarski družbi, zadrugi ali drugi obliki organiziranja, katerih več kot 50 % vrednosti izhaja posredno ali neposredno iz nepremičnin in pravic na nepremičninah, ki so v Sloveniji.

Po predlogu se v določbo vključuje pogoj, po katerem za določitev vira takega dobička iz kapitala v Sloveniji zadostuje, da opredeljena vrednost deleža kadar koli v obdobju 365 dni pred odsvojitvijo izhaja kot navedeno iz nepremičnin in pravic na nepremičninah, ki so v Sloveniji. Z dodanim obdobjem 365 dni pred odsvojitvijo se rešuje problematika situacij, ko se primeroma v gospodarsko družbo vloži premoženje malo pred prodajo deleža v gospodarski družbi, da bi se s tem zmanjšala vrednost deleža, ki izhaja neposredno ali posredno iz nepremičnin v Sloveniji, in s tem preprečila možnost obdavčitve takih kapitalskih dobičkov v Sloveniji, kadar bi bili taki dobički v Sloveniji lahko obdavčeni v skladu z veljavno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ali kadar taka pogodba z drugo državo ni sklenjena.

K 2. členu
S tem členom se spreminja in dopolnjuje 21. člen ZDoh-2. Z dnem 1. 1. 2019 (razen III. poglavja zakona, ki začne veljati dne 1. 1. 2022 in se nanaša na nove socialne storitve socialnega vključevanja) je začel veljati Zakon o socialnem vključevanju invalidov (Uradni list, št. 30/18, v nadaljevanju: ZSVI). Z dnem začetka veljavnosti tega zakona preneha veljati Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ((Uradni list SRS, št. 41/83, Uradni list RS, št. 114/06 – ZUTPG, 122/07 – odl. US, 61/10 – ZSVarPre in 40/11 – ZSVarPre-A; v nadaljevanju: ZDVDTP). ZDoh-2 v 21. členu dohodke iz (med drugimi) ZDVDTP oprošča plačila dohodnine, in sicer:
- dohodke v obliki povračil stroškov, storitev, drugih ugodnosti v naravi;
- dodatek za tujo nego in pomoč;
- nadomestilo za invalidnost.
Tudi ZSVI vsebuje določene pravice, ki jih invalidi pridobivajo v obliki storitev in drugih ugodnosti v naravi, zato je zaradi vsebine ZSVI v primerjavi z ZDVDTP primerno na enak način zagotoviti oprostitev plačila dohodnine tudi za ugodnosti v naravi, ki jih zagotavlja ZSVI.

ZSVI določa tudi pravico do nadomestila za invalidnost, ki pa se zaradi sprememb v zakonodaji, ki ureja družinska razmerja (sprememba preživninske obveznosti staršev do polnoletnih otrok s posebnimi potrebami) zvišuje glede na višino nadomestila v skladu z ZDVDTP. Ker ima nadomestilo po ZSVI enako vsebino kot nadomestilo za invalidnost po ZDVDTP, je primerno na enak način zagotoviti oprostitev plačila dohodnine tudi za nadomestilo za invalidnost, ki jih zagotavlja ZSVI.

ZSVI določa tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo (po ZDVDTP dodatek za tujo nego in pomoč), ki se vsebinsko izenačuje z istoimenskim dodatkom, ki je določen kot pravica po drugih zakonih, zato je treba na enak način določiti tudi oprostitev plačila dohodnine za navedeni dodatek.

Z dnem 1. 1. 2019 se je začel uporabljati tudi nov Zakon o osebni asistenci (Uradni list RS, št 10/17 in 31/18, v nadaljevanju: ZOA), ki je uredil pravico do osebne asistence za osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami. Gre za pravico navedenih oseb v obliki pomoči pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih ta oseba ne more izvajati sama in jih vsakodnevno potrebuje za neodvisno in aktivno življenje in za enakopravno vključitev v družbo. ZOA pa določenim upravičencem omogoča, da namesto osebne asistence izberejo denarno nadomestilo – komunikacijski dodatek. Te nove storitve in komunikacijski dodatek pa predstavljajo za te upravičence dohodke, ki so primerljivi z drugimi storitvam v naravi oziroma dohodki, ki so v skladu z 21. členom ZDoh-2 oproščeni plačila dohodnine, zato je treba zaradi ustavnega načela enakosti pred zakonom tudi navedene dohodke obravnavati enako in jih umestiti med dohodke, ki so oproščeni plačila dohodnine, tako, da se storitve in druge ugodnosti v naravi uvrstijo med oprostitve v 1. točki 21. člena ZDoh-2, komunikacijski dodatek pa v 2. točko navedenega člena, saj gre za vsebinsko primerljiv dohodek dodatku za pomoč in postrežbo po drugih, v tej točki navedenih zakonih.

Za konsistentno ureditev področja dohodkov invalidov v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v naravi, pa je treba na enak način v ZDoh-2 prenesti tudi Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (Uradni list RS, št. 94/10, 50/14 in 32/17), ki prav tako ureja pravice invalidov do določenih ugodnosti v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v naravi.

K 3. členu
S tem členom se spreminja 67. člen ZDoh-2, in sicer se uvaja omejitve višine znižanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v davčnem obdobju za zavezance, ki v tekočem davčnem obdobju ne izkazujejo davčne izgube. Znižanje davčne osnove zaradi uveljavljanja olajšav in pokrivanja prenesene davčne izgube se v davčnem obdobju omejuje na 65 % davčne osnove od dohodka iz dejavnosti. V omejitev so vključena znižanja davčne osnove zaradi:
- pokrivanja izgub iz preteklih obdobij po 60. členu ZDoh-2;
- olajšav, vključno z uveljavljanjem neizkoriščenega dela iz preteklih obdobij po 61. do 66.a členu ZDoh-2;
- davčnih olajšav in spodbud, ki so določene v drugih zakonih (28. člen Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12 in 46/16), in 5. in 6. člen Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2019 (Uradni list RS, št. 87/09, 82/15 in 27/17)), ki znižujejo davčno osnovo po tem zakonu.
V omejitev so prav tako vključeni zneski uveljavljanja neizkoriščenih delov davčnih olajšav in izgub iz preteklih davčnih obdobij.

Sprememba je vezana na uvedbo omejitve znižanja davčne osnove za zavezance za davek od dohodkov pravnih oseb, ki v tekočem davčnem obdobju ne izkazujejo davčne izgube. S tem se zasleduje čim bolj enako obravnavo zavezancev, poslovnih subjektov, ne glede na statusno organizacijsko obliko, na ravni dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti. Vsebinsko pa se za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so zavezanci za dohodnino od dohodka iz dejavnosti, ne uvaja minimalne obdavčitve, saj imajo možnost uveljavljati tudi vse osebne olajšave, ki jih lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino.

K 4. členu
S tem členom se spreminja 69. člen ZDoh-2 v delu, kjer je opredeljeno kmečko gospodinjstvo. Razlog za spremembo je ukinjanje gospodinjske evidence v skladu z Zakonom o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/16; v nadaljnjem besedilu: ZPPreb-1) z dnem 31. 12. 2020. Vezano na razvoj sistema evidentiranja nepremičnin in opredelitve naslova posameznika tudi do ravni številke stanovanja (če gre za stavbo z več stanovanji), posledično kriterij istega stalnega prebivališča glede na svojo vsebino sam po sebi predstavlja primeren in zadosten kriterij obstoja ekonomske skupnosti za namene določanja obstoja kmečkega gospodinjstva. V členu se opredelitev kmečkega gospodinjstva spreminja tudi s tem, da se za njegovo članstvo uvede izključno kriterij stalnega prebivališča (pred spremembo je zakon sicer dovoljeval tudi pogoj začasnega prebivališča). S tem se odpravlja notranje neskladje člena, ki je sicer za članstvo združeval kriterij prijave začasnega prebivališča in obstoj skupnega gospodinjstva. V skladu z Zakonom o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 111/07 in 52/16 – ZPPreb-1; v nadaljnjem besedilu: ZPPreb) je bila prijava skupnega gospodinjstva vedno vezana na obstoj skupnega stalnega prebivališča. Skupno gospodinjstvo po ZPPreb je bila dejansko opredelitev življenjske (skupno prebivanje) in ekonomske (skupno porabljanje dohodka) skupnosti ljudi. Morebitna prijava začasnega bivališča, ki po ZPPreb in ZPPreb-1 predstavlja naslov, na katerem posameznik prebiva zaradi dela, šolanja ali drugih razlogov, na vsebino stalnega prebivališča (in s tem skupnega gospodinjstva) ne vpliva oziroma ga ne spreminja. Vsebina kmečkega gospodinjstva v skladu z ZDoh-2 se odraža v ekonomski skupnosti posameznikov (torej skupno porabljanje dohodkov, zaradi česar se tudi na strani pridobivanja dohodkov obravnavajo kot celota), ki pa jo je mogoče ustrezno izživeti le preko skupnega prebivanja – torej prijavljenega skupnega prebivališča z vsebino, ki jo določa ZPPreb-1.

K 5. členu
S tem členom se predlaga sprememba 73.a člena ZDoh-2 glede načina uveljavljanja olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gospodarsko dejavnost tako, da se prizna znižanje davčne osnove, vključno z uveljavljanjem neizkoriščenega dela olajšave iz preteklih obdobij, največ v višini 65 % davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. S tem se omejuje višina znižanja davčne osnove na način, da ta nikoli ne more v celoti izničiti davčne osnove, oziroma se s tem ukrepom preostala davčna osnova vedno določi vsaj v višini 35 % polne davčne osnove.

Sprememba je vezana na uvedbo omejitve znižanja davčne osnove za zavezance za davek od dohodkov pravnih oseb, ki v tekočem davčnem obdobju ne izkazujejo davčne izgube, in za zavezance za dohodnino od dohodka iz dejavnosti. S tem se zasleduje čim bolj enako obravnavo zavezancev, ne glede na statusno organizacijsko obliko, na ravni dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti. Vsebinsko pa se tudi za fizične osebe, ki dosegajo dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, in so zavezanci za dohodnino od dohodka iz dejavnosti, tako kot za druge fizične osebe, zavezanke za dohodnino od dohodka iz dejavnosti, ne uvaja minimalne obdavčitve, saj imajo možnost uveljavljati tudi vse osebne olajšave, ki jih lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino.

K 6. členu
S tem členom se predlaga sprememba 77. člena ZDoh-2, in sicer dvig višine normiranih stroškov, ki se zavezancu priznajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Omenjeni normirani stroški se po veljavnih določbah ZDoh-2 priznajo v višini 10 %, po predlogu pa se priznajo v višini 15 %, s čimer bo dosežena določena administrativna razbremenitev tako na strani davčnih zavezancev, kot tudi na strani Finančne uprave Republike Slovenije.

K 7. členu
S tem členom se dopolnjuje 81. člen ZDoh-2 in sicer se na novo opredeljuje način obdavčitve dohodka, ki se je začel pojavljati v praksi v zadnjem času in je povezan z upravljanjem finančnega premoženja posameznikov.

Dohodek, ki ga posameznik dosega iz finančnih naložb, ki jih zanj upravlja nekdo drug, npr. po pogodbi o gospodarjenju s finančnimi instrumenti strank, v obliki dohodka iz kapitala (dividend, obresti ali kapitalskih dobičkov), se po veljavnih določbah ZDoh-2 obdavči enako, kot da ga je z naložbami dosegel zavezanec sam neposredno. To pomeni, da se tak dohodek obdavči od davčne osnove takega dohodka v času, ko je dosežen, ne glede na to, ali je zavezancu izplačan takoj, ali pa je morebiti reinvestiran ali zavezancu tako izplačan pozneje. Z ZDoh-2 za dohodke, dosežene v okviru upravljanja premoženja, tako ni določena ugodnejša davčna obravnava od obravnave tovrstnega dohodka, ki bi ga zavezanec dosegel sam neposredno (tj. ko sam kupuje in prodaja vrednostne papirje in pri tem dosega obresti, dividende in dobičke iz kapitala), z izjemo možnosti po drugem odstavku 103. člena ZDoh-2, po kateri lahko zavezanec za namene obdavčitve dobička iz odsvojitve kapitala vodi ločeno evidenco zalog istovrstnih vrednostnih papirjev, ki jih ima v gospodarjenju pri borznoposredniški družbi na podlagi pogodbe o gospodarjenju z vrednostnimi papirji (s čimer se omogoča, da borznoposredniška družba za stranko izpolnjuje tudi obrazec davčne napovedi).

V praksi so začeli nekateri upravljavci finančnega premoženja v pogodbe s strankami vključevati obveznost pokritja/nadomestitve morebitnega negativnega rezultata iz upravljanja (tj. izgube vloženih sredstev strank, dosežene z upravljanjem njihovega finančnega premoženja). To pomeni, da strankam, ki bi sicer iz upravljanega premoženja utrpele izgubo, to izgubo nadomestijo. Tovrstni dohodek se po veljavnih določbah ZDoh-2ne obdavčuje kot dohodek iz kapitala po proporcionalnih stopnjah dohodnine, temveč kot drugi dohodek po progresivnih stopnjah dohodnine. Glede na to, da je tovrstni dohodek vsaj posredno povezan s finančnimi naložbami posameznika, se z 8. členom predloga zakona predlaga, da se tovrstni dohodek obdavčuje kot dohodek iz kapitala in sicer kot obresti. Pojem »negativni rezultat« je treba razumeti široko in sicer zajema kakršno koli zmanjšanje vrednosti vloženih sredstev (premoženja) stranke v upravljanju.

K 8. členu
S spremembami 86. člena ZDoh-2 se jasneje in v enem členu določa davčna obravnava različnih oblik dohodkov, ki so doseženi iz življenjskega zavarovanja, tj. po novem tudi dohodka iz življenjskega zavarovanja, ki ni doseženo ob zapadlosti zavarovalne police ali ob odkupu vrednosti police, in sicer ne glede na to v kakšni obliki je tak dohodek dosežen. Po veljavnih določbah poglavja III.6.1. (Obresti) ZDoh-2 se za obresti namreč šteje tudi dohodek iz življenjskega zavarovanja, ne glede na to v kakšni obliki in kdaj je dosežen. V 86. členu ZDoh-2 je določena davčna osnova od dohodka iz življenjskega zavarovanja, doseženega ob zapadlosti zavarovalne police ali ob odkupu vrednosti police, davčna osnova od drugih dohodkov iz življenjskega zavarovanja pa se določa v skladu s splošnim pravilom iz 83. člena ZDoh-2.

S predlaganim novim tretjim odstavkom 86. člena se tako določa, da se v primerih, ko se zavarovalcu med trajanjem zavarovanja skladno s splošnimi zavarovalnimi pogoji dodelijo zneski na račun udeležbe pri dobičku, in v primerih, ko zavarovalnica med trajanjem zavarovanja skladno s splošnimi zavarovalnimi pogoji na račun zavarovalca vplača zneske dodatnih vplačil (npr. zaradi nagrajevanja zvestobe), ti zneski štejejo za del vplačila iz prvega odstavka 86. člena zakona, vendar je njihova vrednost enaka nič. Navedeno pomeni, da se s predlogom določa, da se tovrstni zneski (ki se skladno s splošnimi zavarovalnimi pogoji zavezancu ne morejo izplačati, temveč se morajo pripisati zavarovalni pogodbi, tj. računu zavarovalca) ne obdavčijo v času, ko so doseženi, tj. ko se dodelijo oziroma vplačajo, temveč povečujejo davčno osnovo iz prvega odstavka 86. člena ob zapadlosti zavarovalne polica ali ob odkupu vrednosti police.

S predlaganim novim četrtim odstavkom 86. člena ZDoh-2 se določa, da se v primerih, ko se zavarovalcu dodelijo oziroma vplačajo na račun (tj. pripišejo zavarovalni pogodbi) ob sklenitvi zavarovanja druga plačila (npr. v obliki premij ali dela premij, ki bi jih sicer po zavarovalni pogodbi moral vplačati zavarovalec, a jih namesto njega vplača zavarovalnica ali zavarovalniški posrednik v okviru akcij spodbujanja prodaje zavarovalnega produkta in ne v okviru s splošnimi zavarovalnimi pogoji predvidenih situacij), ter v primeru drugih dohodkov, ki se plačajo zavarovancem ob sklenitvi zavarovanja ali v času trajanja zavarovanja (npr. ko zavarovalnica zavarovancu izplača nagrado za novorojenega otroka), ti zneski v času vplačila oziroma plačila – ne glede na ročnost zavarovalne pogodbe – obdavčijo z dohodnino od davčne osnove, ki je enaka doseženemu vplačilu oziroma plačilu.

K 9. členu
S členom se predlaga nov 88.a člen ZDoh-2 za potrebe jasnejše opredelitve davčne osnove od dohodka, doseženega z odstopom ali poplačilom terjatve, ki jo je zavezanec prevzel od upnika ali prevzemnika. Tak dohodek se po ZDoh-2 šteje za obresti po poglavju III.6.1. (Obresti), davčna osnova pa se določa v skladu s splošnim pravilom iz 83. člena ZDoh-2, tj. kot dosežene obresti. S predlogom se določi, da je davčna osnova od obresti, doseženih z odstopom terjatve, ki jo je zavezanec prevzel od upnika ali prevzemnika, enaka (pozitivni) razliki med prejetim nadomestilom za odstopljeno terjatev in zneskom, ki ga je zavezanec plačal ob prevzemu te terjatve (tj. dobičku). Podobno se določi, da je davčna osnova od obresti, doseženih s poplačilom terjatve, ki jo je zavezanec prevzel od upnika ali prevzemnika, enaka (pozitivni) razliki med prejetim poplačilom terjatve in zneskom, ki ga je zavezanec plačal ob prevzemu te terjatve (tj. dobičku). Pojem »terjatev« je treba razumeti široko in sicer zajema celotno terjatev, ali njen del, kadar zavezanec odstopi samo del terjatve ali terjatev odstopi postopno. Če se terjatev poplača deloma, se znesek, ki ga je zavezanec plačal ob prevzemu terjatve in presega že poplačani znesek terjatve, upošteva pri naslednjem poplačilu te terjatve ali njenega dela.

K 10. členu
S predlagano novo 4. točko četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2 se skupaj s spremenjeno 4. točko sedmega odstavka in predlaganim novim osmim odstavkom 98. člena ZDoh-2 ter prehodno določbo 28. člena predloga zakona, z vidika dohodnine celovito urejajo naknadna vplačila družbenikov. Ta vplačila predstavljajo alternativni način financiranja družbe in so v primeru gospodarskih družb, ustanovljenih v Republiki Sloveniji, na splošno opredeljena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe.

S prvim stavkom nove 4. točke četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2 se predlaga, da se kot dividende po III.6.3. poglavju zakona obdavčuje tudi vrednost vrnjenega obveznega naknadnega vplačila iz 5. točke sedmega odstavka 98. člena zakona družbeniku, ki je naknadno vplačilo vplačal po ustanovitvi družbe skladno z določili družbene pogodbe, v delu, ki presega vplačano vrednost, in sicer del vrednosti vrnjenega naknadnega vplačila, ki presega njegovo vplačano vrednost. Podobno se z drugim stavkom nove 4. točke četrtega odstavka 90. člena Doh-2 predlaga, da se kot dividende po III.6.3. poglavju zakona obdavčuje tudi vrednost družbeniku vrnjenega naknadnega vplačila, ki ga sam ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil (kot univerzalni pravni naslednik) s pridobitvijo deleža, in sicer del vrednosti vrnjenega naknadnega vplačila, ki presega:
vplačano vrednost naknadnega vplačila (tj. vrednost, ki jo je vplačal predhodni imetnik deleža), ali
nabavno vrednost deleža, s pridobitvijo katerega je zavezanec, tj. družbenik, pridobil pravico do vračila naknadnega vplačila, kadar je ta nižja od vplačane vrednosti naknadnega vplačila.

Drugi stavek nove 4. točke četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2 je povezan z novim osmim odstavkom 98. člena ZDoh-2. Z obema praviloma iz nove 4. točke četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2 se tako predlaga določitev davčne obravnave morebitnih presežnih vračil naknadnih vplačil oziroma vračil naknadnih vplačil, ki se niso odražala v nabavni vrednosti deleža, in s tem preprečevanje davčnega izogibanja v zvezi z uporabo omenjenega alternativnega načina financiranja družb.

Z novo 5. točko 90. člena ZDoh-2 se predlaga nova opredelitev načina obdavčitve dohodka, ki se je začel pojavljati v praksi v zadnjem času in je povezan z odsvojitvijo deležev v gospodarskih družbah v primerih, ko se kupec in prodajalec ne moreta sporazumeti o ceni in v pogodbo vključita določbo, po kateri bo kupec prodajalcu v prihodnjem obdobju izplačal dodatna izplačila, katerih višina bo odvisna od bodočih poslovno finančnih ciljev družbe (ti so običajno določeni v odstotku od bruto prodaje ali prihodkov). Izplačilo tovrstnega dohodka, ki ga kupec deleža izplača prodajalcu deleža, je torej vezano na uspešnost poslovanja družbe v obdobju po odsvojitvi deleža. Tovrstni dohodek se po veljavnih določbah ZDoh-2 ne obdavčuje kot dohodek iz kapitala po proporcionalnih stopnjah dohodnine, temveč kot drugi dohodek po progresivnih stopnjah dohodnine. Glede na to, da je tovrstni dohodek povezan z odsvojitvijo kapitala (deleža) posameznika, se z novo 5. točko 90. člena ZDoh-2 predlaga, da se obdavčuje z dohodnino kot dohodek iz kapitala in sicer kot dividenda. Izpostaviti je treba, da mora biti dodatno naknadno izplačilo doseženo v zvezi z odsvojitvijo deleža; če je doseženo drugače (npr. v zvezi z delom zavezanca, ki je po odsvojitvi deleža ostal zaposlen v družb ali je član organa vodenja ali nadzora družbe), se obravnava kot dohodek druge ustrezne vrste.

Z novo 6. točko 90. člena ZDoh-2 se predlaga nova opredelitev načina obdavčitve dohodka, ki ga delničar oziroma družbenik doseže v obliki izplačane vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe. Po veljavnih določbah ZDoh-2 se tovrstne transakcije obravnavajo kot dohodek iz odsvojitve delnic oziroma deležev, razen če gre za prikrito izplačevanje dobička. Z novo 6. točko 90. člena ZDoh-2 se predlaga, da se tak dohodek, razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice prek borze, obdavči kot dividenda v celotnem izplačanem znesku. Po predlogu pa se lahko taka transakcija, kadar je pridobivanje lastnih delnic oziroma deležev družbe opravljeno iz utemeljenih poslovnih razlogov in ne z namenom pridobitve ugodnejše davčne obravnave dohodka družbenika, obravnava po poglavju III.6.3. tega zakona (torej kot dobiček iz kapitala), če je davčni zavezanec pri davčnem organu preden je družba pridobila lastne delnice oziroma deleže vložil zahtevek za tovrstno obravnavo in je davčni organ ob upoštevanju vseh ustreznih dejstev in okoliščin transakcije takemu zahtevku ugodil.

K 11. členu
Predlaga se sprememba določanja davčne osnove od dobička iz kapitala, zaradi predlagane spremembe priznavanja normiranih stroškov, povezanih s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala. Dopolnitev prvega odstavka 97. člena ZDoh-2 je povezana s predlagano spremembo 4. točke sedmega odstavka 98. člena ZDoh-2 in predlaganim črtanjem 3. točke drugega odstavka 99. člena ZDoh-2.

Po veljavnih določbah ZDoh-2 se normirani stroški priznavajo tako, da se nabavna vrednost kapitala poveča za 1 %, vrednost kapitala ob odsvojitvi pa zmanjša za 1 %, kar pomeni, da se ti stroški priznavajo tudi v primerih, ko je razlika med nabavno vrednostjo kapitala in vrednostjo kapitala ob odsvojitvi pred upoštevanjem tovrstnih stroškov negativna (izguba) in obveznost plačila dohodnine od dobička iz kapitala torej sploh ne nastane.

Po predlogu se kadar je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi pozitivna, davčna osnova ugotovi kot taka razlika, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala, v višini 2 % od razlike (dobička). Po predlogu se normirani stroški torej ne priznavajo v primerih, ko je pri odsvojitvi realizirana izguba, oziroma po predlogu s priznavanjem stroškov za davčne namene ni mogoče realizirati izgube.

K 12. členu
S spremenjeno 4. točko sedmega odstavka 98. člena ZDoh-2 se predlaga, da se naknadna vplačila pod določenimi pogoji vštevajo med stroške, ki povečujejo vrednost kapitala ob pridobitvi, in sicer v primeru, če jih je družbenik vplačal po ustanovitvi družbe skladno z določili družbene pogodbe in mu pred odsvojitvijo deleža v družbi niso bila vrnjena oziroma ni nastala obveznost njihovega vračila (tj. ni bil sprejet sklep o vrnitvi in izvršena objava o vrnitvi naknadnega vplačila družbenikom). Navedeno pomeni, da se v primeru vrnitve naknadnega vplačila družbeniku, ki ga je vplačal po ustanovitvi družbe skladno z določili družbene pogodbe, tako naknadno vplačilo ne všteva med stroške iz 4. točke sedmega odstavka 98. člena ZDoh-2.

Po predlagani rešitvi se tako naknadna vplačila, ki jih je družbenik vplačal po ustanovitvi družbe skladno z določili družbene pogodbe in mu pred odsvojitvijo deleža v družbi niso bila vrnjena, ne vštevajo v nabavno vrednost deleža in kot taka ne vodijo v evidenci zalog kapitala iz 103. člena ZDoh-2, ki se sicer vodi po metodi zaporednih cen (FIFO).

Naknadna vplačila družbenikov po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, tvorijo kapitalske rezerve družbe in se tako izkažejo v bilanci stanja družbe. Zato bi se nevrnjena naknadna vplačila praviloma morala odražati tudi v višji nabavni vrednosti deleža zavezanca, ki je pravico do njihovega vračila pridobil s pridobitvijo deleža, vrnjena naknadna vplačila pa v primeru morebitne kasnejše odsvojitve deleža v nižji vrednosti deleža v prodajni pogodbi. Z novim osmim odstavkom 98. člena ZDoh-2 se tako predlaga, da – v primeru, ko je družbeniku vrnjeno obvezno naknadno vplačilo, ki ga sam ni vplačal in je pravico do njegovega morebitnega kasnejšega vračila (tj. če in ko se izpolnijo pogoji za vračanje naknadnih vplačil) pridobil (kot univerzalni pravni naslednik) s pridobitvijo deleža – vračilo takega naknadnega vplačila zmanjšuje nabavno vrednost pridobljenega deleža v višini vplačane vrednosti takega naknadnega vplačila, pri čemer pa znesek takega zmanjšanja ne sme preseči nabavne vrednosti deleža. Pojem »naknadno vplačilo« je treba razumeti široko in sicer zajema celotno naknadno vplačilo in tudi njegov del, kadar se zavezancu ta vrne le deloma, ali se mu vrača postopno. V primeru, ko se družbeniku vrne del obveznega naknadnega vplačila, ki ga sam ni vplačal, se v nabavno vrednost deleža, ki se zaradi vračila zmanjša, všteva nabavna vrednost, ki je sorazmerna vrnjenemu delu obveznega naknadnega vplačila.

Določba novega osmega odstavka je povezana s predlaganim drugim stavkom nove 4. točke četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2, po kateri se vrnitev takega naknadnega vplačila obdavči kot dividenda v delu, ki presega vplačano vrednost naknadnega vplačila ali nabavno vrednost pridobljenega deleža, kadar je ta manjša od vplačane vrednosti naknadnega vplačila.

K 13. členu
Sprememba je povezana s spremembo načina priznavanja normiranih stroškov v zvezi s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala, iz 12. in 13. člena predloga zakona.

K 14. členu
Izplačila odkupne vrednosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja sklenjenega v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17 in 28/19) se na podlagi 9. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 uvrščajo med druge dohodke. Davčna osnova je skladno s prvim odstavkom 108. člena ZDoh-2 doseženi dohodek oziroma v tem primeru celotno izplačilo odkupne vrednosti. Na ta način se praviloma določa osnova pri tovrstnem dohodku. V sodbi X Ips 225/2016 z dne 17.10.2018 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločilo, da tak način ugotavljanja davčne osnove ni ustrezen, kadar posameznik vplača premijo v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki presega znesek najvišje določene davčne olajšave po 117. členu ZDoh-2, saj vodi do dvojne obdavčitve istega dohodka z dohodnino. Po mnenju sodišča so lahko predmet obdavčitve samo premije, ki so bile predmet davčne olajšave. Sodišče je predlagalo rešitev, da se po principu obdavčevanja obresti pri izplačilih odkupne vrednosti obdavči le razlika med vplačili, ki so bila predhodno obdavčena in prejetim izplačilom, če je do pozitivne razlike prišlo. Predlagana rešitev je bila ocenjena kot neustrezna, saj je pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za razliko od obresti, kjer se upošteva zgolj donos, pri obdavčevanju izplačila odkupne vrednosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja treba upoštevati tudi davčne ugodnosti in oprostitve plačila prispevkov, ki jih je ta oblika zavarovanja deležna. Ugodnejša obravnava je namenjena spodbujanju posameznikov k varčevanju v tej obliki zavarovanja za obdobje po upokojitvi, in sicer v obliki pokojninske rente in ne enkratnih izplačil, saj rente zagotavljajo redni dohodek skozi daljše časovno obdobje, nadomeščajo izpad dohodka iz aktivnega obdobja in zagotavljajo boljšo socialno varnost prejemnika takega dohodka.

V 108. členu se dodaja nov sedmi odstavek, ki predstavlja izjemo od navedenega pravila iz prvega odstavka tega člena. V skladu z novim določilom lahko zavezanec, ki je prejel tovrstni dohodek, na način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek, uveljavlja drugačno določitev višine tega dohodka za odmero dohodnine, če vplačane premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja niso bile v celoti izključene iz obdavčitve z dohodnino oziroma iz obremenitve s prispevki za socialno varnost. Dohodek se določi tako, da se izplačilo odkupne vrednosti, ki se določi skladno s prvim odstavkom 108. člena ZDoh-2 (celotno izplačilo odkupne vrednosti), zmanjša za vplačane premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter poveča:
za seštevek zneskov vplačanih premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so zavezancu na podlagi olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje po 117. členu ZDoh-2 zmanjševale letno davčno osnovo od dohodkov zavezanca za odmero dohodnine oziroma se skladno z 2. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, na podlagi katere se premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih za račun delojemalca plačuje delodajalec, in sicer največ do relativnega in absolutnega letnega zneska, določenega z zakonom, niso vštevale v davčno osnovo, in
za seštevek zneskov vplačanih premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se niso vštevale v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

Pri tem pa je tako ugotovljen dohodek enak najmanj seštevku zneskov vplačanih premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so zavezancu zmanjševale letno davčno osnovo od dohodkov zavezanca za odmero dohodnine ali se niso vštevale v davčno osnovo in zneskov vplačanih premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se niso vštevale v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost. Tako določena davčna osnova ni odvisna od donosa tovrstnega zavarovanja. Bistvo je, da se upoštevajo premije, ki so bile deležne davčnih ugodnosti oziroma premije, ki so bile oproščene plačila prispevkov za socialno varnost, saj namen, zaradi katerega so bile premije ugodneje obravnavane, z enkratnim izplačilom odkupne vrednosti ni bil dosežen. Ta namen je v zagotavljanju socialne in materialne varnosti posameznika po upokojitvi, ki se ga zasleduje s spodbujanjem izplačil v obliki pokojninskih rent, saj zagotavljajo dohodek za starost v obliki rednega dohodka skozi daljše časovno obdobje. Na ta način si država delno povrne, kar je prek ugodne davčne obravnave premij oziroma z oprostitvijo plačila prispevkov za socialno varnost namenila za navedeni cilj, ki pa ni bil realiziran. S tem namenom se pri določanju davčne osnove po tem odstavku upošteva tako seštevek premij zneskov vplačanih premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so zavezancu zmanjševale letno davčno osnovo od dohodkov zavezanca za odmero dohodnine ali se niso vštevale v davčno osnovo, in tudi seštevek zneskov vplačanih premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se niso vštevale v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

K 15. členu
S tem členom se spreminja šesti odstavek 109. člena ZDoh-2, v skladu s katerim se bo na letni ravni zagotavljalo ustavno načelo enakosti pred zakonom tudi za dohodek iz naslova dela plače za poslovno uspešnost na enak način kot je to določeno za regres za letni dopust. V skladu z 12. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se namreč ugodnejša davčna obravnava dohodkov iz naslova dela plače za poslovno uspešnost zagotavlja pri vsakem delodajalcu posebej. S spremenjenim šestim odstavkom 109. člena ZDoh-2 pa se bo na letni ravni zagotavljajo, da bodo vsi zavezanci, tako prejemniki dohodka v obliki regresa za letni dopust (že v veljavi) kot tudi dohodka v obliki dela plače za poslovno uspešnost upravičeni do izvzema iz davčne osnove na podlagi enake skupne vsote teh dohodkov. S tako rešitvijo bodo v enakem davčnem položaju delavci, ki imajo tako enega kot tudi tisti, ki imajo več delodajalcev. Taka rešitev je potrebna tudi zaradi tega, ker zaradi zakonodaje s področja varovanja osebnih podatkov ni možno zahtevati koordinacije delodajalcev glede skupne višine izplačil dela plače za poslovno uspešnost ali regresa za letni dopust za posameznega delavca, ki ima pri več delodajalcih sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas ali pogodbo o zaposlitvi za dopolnilno delo.

V letno davčno osnovo se bo na podlagi spremenjenega šestega odstavka 109. člena ZDoh-2 vštevala tudi vsota dohodkov iz naslova dela plače za poslovno uspešnost, ki presegajo 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za leto, za katero se dohodnina odmerja, in sicer na enak način kot je že v veljavi za regres za letni dopust. Letna davčna osnova od navedenih dohodkov se bo zmanjšala za prispevke za socialno varnost, upoštevane pri določanju davčne osnove v skladu z 41. členom ZDoh-2. Podatek o povprečni letni plači zaposlenih v Sloveniji pa se črpa iz podatkov Statističnega urada Republike Slovenije. V vsoto dela plače za poslovno uspešnost pa se ne všteva posamezno izplačilo teh dohodkov, za katerega niso izpolnjeni pogoji za davčno obravnavo po 12. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. V letno davčno osnovo rezidenta se bodo tako vštevali samo dohodki, ki izpolnjujejo pogoje iz 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 (primeroma, da gre pri dohodku iz dela plače za poslovno uspešnost za dohodek, ki je pri enem izplačevalcu izplačan le enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati).

K 16. členu (splošna olajšava – 111. člen)
S predlagano spremembo prvega odstavka 111. člena ZDoh-2 se splošna olajšava iz 3.302,70 eurov zvišuje na 3.500,00 eurov. Navedena sprememba bo povzročila razbremenitev vseh zavezancev za dohodnino, ki dosegajo dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo.

Zaradi določitve enotnega mehanizma določanja dodatne splošne olajšave z linearno enačbo, ki se ureja s spremembo tretjega odstavka 111. člena, je treba črtati drugi odstavek 111. člena ZDoh-2. Črtanje drugega odstavka in sprememba tretjega odstavka 111. člena ZDoh-2 bosta povzročila, da bodo vsi zavezanci, ki prejemajo skupne dohodke do višine 13.316,83 eura, upravičeni do dodatne splošne olajšave, ki se znižuje linearno v odvisnosti od višine skupnega dohodka.

K 17. členu
Predlaga se sprememba tretjega odstavka 113. člena ZDoh-2, ki ureja posebno osebno olajšavo za dohodke rezidentov, ki imajo status dijaka ali študenta, za opravljeno delo na podlagi napotnice. Zaradi bistveno spremenjenih razmer in položaja dijakov in študentov, ki delajo, glede na leto 2012, v katerem je bilo sprejeto znižanje posebne osebne olajšave za rezidenta do dopolnjenega 26. leta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, ter zaradi sistemskega in transparentnega urejanja davčnih vsebin v davčnih predpisih in zagotavljanja pravne varnosti, se je z letom 2018 povečala posebna osebna olajšava za rezidente, ki se izobražujejo in imajo status dijaka ali študenta iz dotedanjih 75 % splošne olajšave na znesek takratne splošne olajšave (v višini 3.302,70 eura). Rezidenti dijaki in študentje, ki prejemajo dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom ali študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, so bili tako v letu 2018 deležni povišanja splošne olajšave zaradi spremenjenih razmer glede na leto 2012, zato nadalje zvišanje in ohranitev vezanosti te olajšave s splošno olajšavo ne bi sledilo njenemu namenu in bi dodatno izkrivljalo zaposlitveno sliko na trgu dela in dodatno ugodnejše obravnavanje prekarnega dela, zato se predlaga ohranitev višine posebne osebne olajšave za dijake in študente na višini 3.302,70 eura in ukinitev vezanosti na splošno olajšavo. S tem se zagotovi tudi primerljivost navedene olajšave z ostalimi olajšavami v ZDoh-2, ki so določene v absolutnem znesku.

K 18. členu
S tem členom se spreminja 114. člen v delu, ki se nanaša na pogoje za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, in sicer v delu, ki opredeljuje pogoje v zvezi z vzdrževanimi družinskimi člani - otroci, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Spremembe so potrebne zaradi prenehanja veljavnosti ZDVDTP in uveljavitve ZSVI, ki ga nadomešča. Spremembe so potrebne zato, ker se pravice v skladu z ZSVI razširjajo, prav tako pa se razširja krog oseb, ki so do njih upravičene. Z ZSVI se zasleduje ustavna kategorija socialne države in podrobneje posebna človekova pravica do posebnega varstva invalidov. Spremembe na področju posebne olajšave za vzdrževane družinske člane – otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, so potrebne tudi zaradi novega Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18-ZNOrg in 22/19; v nadaljevanju: DZ), ki v skladu s socialno funkcijo države staršem jemlje breme preživljanja nepreskrbljenega otroka z motnjo v telesnem in duševnem razvoju, ki se ne šola več redno (z novim DZ je bila odpravljena podaljšana roditeljska pravica). Ustrezna finančna sredstva za te otroke zagotavlja država, tudi z uveljavitvijo novega ZSVI, starši otrok z motnjo v telesnem in duševnem razvoju pa niso več v neenakopravnem položaju glede preživljanja nasproti staršem zdravih otrok.

V 114. členu se v tretjem odstavku 3. točka spremeni na način, da se navedba predpisa o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb zamenja z navedbo ZSVI, ukinja pa se navedba, da je otrok za delo nezmožen. Razlog je v tem, da je spremenjena vsebina ZSVI v primerjavi z ZDVDTP, po katerem je bila telesno in duševno prizadeta oseba zgolj tista, ki se ni mogla usposobiti za samostojno življenje in delo. V skladu z ZSVI so invalidi osebe, ki (med drugim) ne morejo samostojno opravljati večine ali vseh življenjskih potreb in si zagotavljati sredstev za preživljanje. Prav tako iz vsebine 5. člena ZSVI izhaja, da so invalidi upravičeni do pravice do denarnega nadomestila v zmanjšani obliki, če sklenejo delovno razmerje, pravico v polnem znesku pa pridobijo, ko mu delovno razmerje preneha. Invalidi so tako v skladu z ZSVI tudi tisti, ki so (še) zmožni za delo, pri tem pa iz zakona ne izhaja, da se v postopku pridobivanja statusa po tem zakonu ugotavlja, ali je taka oseba za delo zmožna ali ne. Na podlagi tega je tako v davčnem postopku neprimerno in nemogoče ohranjati definicijo »za delo nezmožen«, saj davčni organ ne razpolaga s specifičnim znanjem, ki bi ga taka definicija od njega zahtevala, prav tako pa bi bil postopek ugotavljanja takega dejstva prezahteven, preobširen in neekonomičen. Ker so do pravic po ZSVI upravičene osebe, pri katerih je invalidnost nastala pred polnoletnostjo ali v primeru, da se je šolala, najpozneje do 26. leta starosti (izjema so osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro, osebe z avtističnimi motnjami in gluhoslepe osebe, pri katerih invalidnost lahko nastane tudi pozneje, vendar pred prvo zaposlitvijo oziroma, če iz naslova zavarovanja ne pridobijo nobenih pravic), se ocenjuje, da ukinitev navedenega pogoja ne predstavlja možnosti zlorab, zaradi tega, ker gre za osebe, ki po definiciji ne morejo samostojno opravljati večine ali vseh življenjskih potreb, zato je primerno ohraniti posebno olajšavo tudi za take otroke, kljub še morebitni preostali delovni zmožnosti.

Peti odstavek 114. člena se spremeni na način, da se uskladi sprememba zakonodaje, in sicer iz predhodnega ZDVDTP na novi ZSVI in ohrani nevezanost na starost otroka.

V osmem odstavku 114. člena se uskladi sprememba zakonodaje, in sicer iz predhodnega ZDVDTP na novi ZSVI, saj tudi ZSVI ohranja pristojnost centrov za socialno delo v zvezi z odločanjem o statusu invalida (oziroma prej status duševno in telesno prizadetih oseb, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo).

K 19. členu
S tem členom se spreminja 115. člen ZDoh-2. V četrtem in devetem odstavku 115. člena ZDoh-2 se spreminja v delu, kjer je bilo priznanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane do spremembe vezano na obstoj skupnega gospodinjstva otroka in staršev oziroma posvojiteljev (četrti odstavek) oziroma zavezanca in njegovih staršev (deveti odstavek). Razlog za spremembo člena je ukinjanje gospodinjske evidence v skladu z ZPPreb-1 z dnem 31. 12. 2020. Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane se priznava davčnim zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane. Zakon določa situacije oziroma kriterije, kdaj se šteje, da je pogoj vzdrževanje družinskega člana izpolnjen. V zvezi z določanjem takih kriterijev je bil pred spremembo četrtega in devetega odstavka 115. člena ZDoh-2 kot eden od pogojev določen tudi obstoj skupnega gospodinjstva družinskega člana in zavezanca. Skupno gospodinjstvo po ZPPreb je bilo opredeljeno kot življenjska (skupno prebivanje) in ekonomska (skupno porabljanje dohodka) skupnost ljudi in tako neločljivo povezana s prijavljenim istim stalnim prebivališčem ljudi v skupnem gospodinjstvu. Vezano na razvoj sistema evidentiranja nepremičnin in opredelitve naslova posameznika tudi do ravni številke stanovanja (če gre za stavbo z več stanovanji) posledično kriterij istega stalnega prebivališča glede na svojo vsebino sam po sebi predstavlja primeren in zadosten kriterij za vzpostavitev domneve preživljanja družinskega člana (t.j. obstoj ekonomske skupnosti zavezanca in družinskega člana), skupaj z izpolnjenimi drugimi pogoji pa tudi za priznanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane.

Sedmi odstavek 115. člena se spremeni na način, da se uskladi sprememba zakonodaje, in sicer iz predhodnega ZDVDTP na novi ZSVI. V prvi vrsti se otroci, ki po 18. letu nadaljujejo šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, priznajo za vzdrževane družinske člane ne glede na pogoje iz četrtega do šestega odstavka 115. člena. Ne zahteva se npr. neprekinjenost šolanja, omejitev lastnih dohodkov, šolanje do 26. leta. Otroci, ki pa se ne šolajo, pa se štejejo za vzdrževane družinske člane, ne glede na četrti odstavek 115. člena (torej ne zahteva se npr. pogoj stalnega prebivališča, prijava pri službi za zaposlovanje), ob dodanem pogoju, da nimajo lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti nižji od višine posebne olajšave za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, določene v 2. točki 114. člena ZDoh-2. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu, razen dodatek za pomoč in postrežbo po zakonu o vojnih veteranih, zakonu o vojnih invalidih, zakonu o socialnem vključevanju invalidov in zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S tem se ti pogoji približujejo pogojem za vzdrževanega otroka po 18. letu starosti, ki je za delo zmožen. Z navedeno spremembo se vsebina prilagodi namenu DZ, to je, da se izenačuje preživninska obveznost staršev do polnoletnih otrok, ne glede na to, ali gre za otroka s posebnimi potrebami ali ne, odpravlja se podaljšanje roditeljske pravice in uvaja posebno skrb države za polnoletne osebe, ki zaradi svojih šibkosti niso sposobne same varovati svojih pravic, in sicer v okviru splošne socialne funkcije države. V navedeno skrb države sodi tudi nov ZSVI, ki zvišuje prejemke teh oseb. Iz tega razloga je treba v določeni meri izenačiti posebno olajšavo za polnoletne otroke, ki se ne šolajo in niso zaposleni. Razlika med njimi pa ostaja v tem, da se za uveljavljanje posebne olajšave za polnoletne otroke s posebnimi potrebami, ki se ne šolajo, ne zahteva, da prebivajo na istem naslovu, kar tudi do sedaj ni bil pogoj za uveljavljanje olajšave za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ne zahteva se pogoja, da ni zaposlen, in višina lastnih sredstev za preživljanje je višja, in sicer se prilagodi višini posebne olajšave za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Razlog za izvzem dodatka za pomoč in postrežbo iz lastnih dohodkov pa je v izenačitvi vseh otrok s statusom invalida po zakonu o socialnem vključevanju invalidov.

Deveti odstavek 115. člena se spreminja oziroma razširja tudi v delu, ki se nanaša na možnost uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane starše ali posvojitelje. V skladu s 131.a Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US, 82/15 – odl. US, 15/17 – DZ in 30/18 – ZSVI) je imel preživljavec pravico, da sam izbere, na kakšen način bo poskrbel za preživljanje osebe, ki preživljanje od njega lahko zahteva, na to pa je bila vezana tudi omejena pravica do uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane starše ali posvojitelje. DZ pa vsebinsko primerljive določbe ne vsebuje več. Ustava Republike Slovenije ne vsebuje obveznosti otrok, da skrbijo za svoje nepreskrbljene starše, zato je dolžnost preživljanja staršev oziroma posvojiteljev postavljena pod določene pogoje, dodatno pa imajo določeni upravičenci v skladu z DZ prednost pred preživljanjem staršev oziroma posvojiteljev. Iz navedenih razlogov se v določeni meri razširja možnost uveljavljanja posebne olajšave za starše oziroma posvojitelje, hkrati pa se jo zaradi svoje pogojne in podredne obveznosti omejuje na način, da mora biti obveznost preživljavca deklarirana tudi navzven, in sicer na način kot to omogoča DZ, to je v obliki izvršljivega notarskega zapisa v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja (t.j. DZ). V kolikor bodo preživninske pogodbe sklenjene na podlagi druge zakonodaje (npr. Obligacijskega zakonika, ki omogoča sklepanje pogodb o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku), le-te ne bodo zadoščale kriteriju, uvedenem v določbi spremenjenega devetega odstavka 115. člena zakona.

K 20. členu
Prvi odstavek 118. člena ZDoh-2 se spreminja zaradi ukinitve vezanosti (sprememba 113. člena) posebne osebne olajšave rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, za dohodke za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom ali študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, na višino splošne olajšave. Zaradi tega je treba na enak način, kot to velja za ostale olajšave, ki so v zakonu določene v absolutnem znesku, to so splošna olajšava, osebna olajšava za invalida s 100 % telesno okvaro, posebne olajšave za vzdrževane družinske člane in olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko olajšavo, urediti tudi usklajevanje posebne osebne olajšave za dijake in študente, glede na to, da se s spremembo 113. člena ZDoh-2 na novo določa znesek olajšave v absolutnem znesku.

K 21. členu
Predlaga se sprememba 122. člena ZDoh-2 tako, da se spreminjajo (zvišujejo) meje v vseh davčnih razredih:
1. razred – za neto letno davčno osnovo do 8.500,00 eurov (sedaj do 8.021,34 eurov);
2. razred – za neto letno davčno osnovo nad 8.500,00 eurov do 25.000,00 eurov (sedaj nad 8.021,27 eurov do 20.400,00 eurov);
3. razred – za neto letno davčno osnovo nad 25.000,00 eurov do 50.000,00 eurov (sedaj nad 20.400,00 eurov do 48.000,00 eurov);
4. razred – za neto letno davčno osnovo nad 50.000,00 eurov do 80.000,00 eurov (sedaj nad 48.000,00 eurov do 70.907,20 eurov);
5. razred – za neto letno davčno osnovo nad 80.000,00 eurov (sedaj nad 70.907,20 eurov).

Spreminjata (zmanjšujeta) se tudi davčni stopnji v 2. davčnem razredu, in sicer iz sedanjih 27 % na 26 % in v 3. davčnem razredu iz 34 % na 32 %.

Navedene spremembe bodo povzročile razbremenitev vseh davčnih zavezancev, ki dosegajo dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, najbolj pa se bo z novo lestvico enakomerno razbremenil sloj, ki prejema aktivne dohodke in je pod strmo progresijo, pri čemer v bistvu zajame visoko strokovne in najproduktivnejše zavezance, ki praviloma več prispevajo k dodani vrednosti podjetij.

K 22. členu
V drugem odstavku 127. člena se dodaja obveznost delodajalca, da za pravilen izračun in obračun akontacije dohodnine od zavezanca pridobi podatek o tem, ali mu je glavni delodajalec ali ne. Za glavnega delodajalca se v skladu z drugim odstavkom 127. člena ZDoh-2 šteje delodajalec zavezanca, pri katerem zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja. Glavni delodajalec mora namreč pri izračunavanju akontacije dohodnine upoštevati stopnje dohodnine in lestvico iz 122. člena ZDoh-2 kot tudi tretji odstavek 127. člena ZDoh-2, kar vključuje tudi upoštevanje morebitnih olajšav, do katerih je upravičen zavezanec. V kolikor pa delodajalec, plačnik davka, ni glavni delodajalec, mora pri izračunavanju upoštevati šesti odstavek 127. člena ZDoh-2 (razen v izjemah, določenih v 127. členu ZDoh-2), kar pomeni izračunavanje akontacije dohodnine po stopnji 25 % od davčne osnove in brez upoštevanja olajšav po tretjem odstavku 127. člena ZDoh-2. Zavezancu pa se dodaja obveznost, da delodajalca obvesti o vsakokratni spremembi, ki vpliva na to, ali je izplačevalec dohodka iz delovnega razmerja glavni delodajalec ali ne.

Sprememba tretjega odstavka 127. člena je deloma redakcijske narave (zaradi črtane olajšave iz drugega odstavka 112. člena ZDoh-2 že z davčnim letom 2014), deloma zaradi sprememb 111. člena (spremembe na področju izračunavanja dodatne splošne olajšave za vse zavezance, ki dosegajo skupne dohodke do višine 13.316,83 eura), deloma pa zaradi novega petnajstega odstavka 127. člena ZDoh-2 (ki uvaja spremembo za izračunavanje akontacije dohodnine za vse dohodke iz tretjega do šestega odstavka 112. člena ZDoh-2 in je zato besedilo zadnjih dveh stavkov v tretjem odstavku 127. člena ZDoh-2 postalo nepotrebno).

V sedmem odstavku 127. člena ZDoh-2 se črta zadnji stavek zaradi uvedbe novega petnajstega odstavka, ki razširja uporabo olajšav iz tretjega do šestega odstavka 112. člena ZDoh-2 na vse delodajalce, izplačevalce dohodkov iz tretjega do šestega odstavka 127. člena ZDoh-2. Zaradi navedenega je zadnji stavek v sedmem odstavku postal nepotreben in se ga črta zaradi jasnosti predpisa. S tem se ne spreminja obravnave, ki je določena z sedmim odstavkom 127. člena ZDoh-2.

Štirinajsti odstavek 127. člena ZDoh-2 omogoča zavezancu, ki ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja upošteva izvzem iz davčne osnove po 13. točki prvega odstavka 44. člena tega zakona, da o svoji odločitvi obvesti delodajalca. Zavezancu se navedena možnost daje zaradi šestega odstavka 109. člena ZDoh-2, ki v letno davčno osnovo všteva dohodek od regresa za letni dopust v višini, ki presega 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za leto, za katero se dohodnina odmerja, v povezavi s 13. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. Na enak način, kot je to določeno za regres za letni dopust, se v spremembi šestega odstavka 109. člena ZDoh-2 določa letna davčna osnova tudi za del plače za poslovno uspešnost, saj tudi 12. prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 pri obračunu akontacije dohodnine upošteva vsak delodajalec, izplačevalec dela plače za poslovno uspešnost oziroma regresa za letni dopust. Delavec ima lahko v posameznem letu več kot enega izplačevalca teh dohodkov, ki med sabo ne izmenjujejo informacij o izplačevanju dohodkov, niti se z davčno zakonodajo v povezavi z zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov tega ne želi predpisati. Ker se bo tudi za del plače za poslovno uspešnost v skladu s spremenjenim šestim odstavkom 109. člena ZDoh-2 zaradi načela enakosti pred zakonom na letni ravni ugotavljala skupna višina dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, je treba zavezancu omogočiti, da se tudi ob izplačilu dela plače za poslovno uspešnost lahko izreče o neupoštevanju davčno ugodnejše obravnave navedenega dohodka, predvsem v oziru na to, ali je do teh dohodkov upravičen pri več delodajalcih in ali lahko pričakuje, da bo skupna letna vsota prejetega dohodka iz naslova dela plače za poslovno uspešnost presegala 100 % letne povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, kar bi utegnilo privesti do povečane obveznosti doplačila dohodnine na letni ravni.

V skladu z novim petnajstim odstavkom 127. člena ZDoh-2 se bo pri izračunu akontacije dohodnine od dohodkov, od katerih se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 13,5 % odmerjenega dohodka (v skladu s tretjim do šestim odstavkom 112. člena ZDoh-2), vedno upoštevala navedena osebna olajšava, ne glede na to, ali dohodek izplačuje glavni delodajalec (delodajalec, pri katerem je zavezanec dosegel pretežni del dohodka iz delovnega razmerja) ali ne. Gre za naslednje dohodke:
pokojnina iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in
nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja za delovne invalide,
poklicne pokojnine iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
V skladu z veljavno zakonodajo je namreč osebne olajšave iz tretjega do šestega odstavka 112. člena ZDoh-2 pri izračunu akontacije dohodnine lahko upošteval zgolj glavni delodajalec (in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob pogojih iz sedmega odstavka 127. člena ZDoh-2). V kolikor ima zavezanec več izplačevalcev navedenih dohodkov, na podlagi veljavne zakonodaje prihaja do večjih odstopov med izračunano in odtegnjeno akontacijo dohodnine in letno odmero dohodnine na način, da so zavezanci na medletni ravni glede na letno odmero dohodnine preveč obremenjeni z akontacijo dohodnine. Ker gre pri osebnih olajšavah iz tretjega do šestega odstavka 112. člena ZDoh-2 za drugačen princip olajšav, in sicer gre za davčni kredit, v odstotkih vezan na višino vsakega dohodka (ne gre za absolutni znesek zmanjšanja davčne osnove kot je to urejeno pri drugih olajšavah), je možno in po preučitvi dejanskega stanja na področju izračunavanja akontacij dohodnine od navedenih dohodkov tudi priporočljivo in smotrno urediti tudi drugačen način uveljavljanja navedenih osebnih olajšav, in sicer tako, da se navedene osebne olajšave upoštevajo pri izračunavanju akontacije dohodnine za vsa izplačila navedenih dohodkov, ne glede na to, ali jih zavezanec dosega pri glavnem delodajalcu ali ne.

K 23. členu
Sprememba drugega odstavka 131. člena ZDoh-2 je redakcijske narave zaradi črtanja drugega odstavka 111. člena ZDoh-2.

K 24. členu
S predlagano spremembo prvega odstavka 132. člena zakona se spreminja višina stopnje dohodnine od dohodka iz kapitala (tj. od obresti, dividend in dobička iz kapitala). Po predlogu se dohodnina od dohodka iz kapitala izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami III.6. poglavja (dohodek iz kapitala) zakona, po stopnji 27,5 % (op. po veljavnem zakonu je stopnja 25 %), in se tako kot doslej šteje kot dokončen davek.

S predlaganimi spremembami drugega odstavka se spreminja stopnja dohodnine od dobička iz kapitala, ki je odvisna od trajanja obdobja imetništva kapitala, in sicer se predlaga, da se dohodnina v primeru dopolnjenih petih let imetništva kapitala plačuje po stopnji 20 % (doslej po stopnji 15 %), v primeru dopolnjenih desetih let imetništva kapitala po stopnji 15 % (doslej po stopnji 10 %) in v primeru dopolnjenih petnajstih let imetništva kapitala po stopnji 10 % (doslej po stopnji 5 %).

K 25. členu
Z novim sedmim odstavkom 134. člena se predlaga, da se v primeru dohodka v obliki obresti, doseženih z odstopom ali poplačilom prevzete terjatve (tj. dohodka, katerega davčna osnova je natančneje določena v novem 88.a členu ZDoh-2) in dohodka v obliki vrnjenega naknadnega vplačila družbeniku, ki ga ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil s pridobitvijo deleža (tj. dohodka iz drugega stavka nove 4. točke četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2), izračun dohodnine ne opravi in dohodnina na plača na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem, temveč izračun dohodnine opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca in je zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri dohodnine zavezanec sam.

K 26. členu
S predlagano spremembo 135.č člena zakona se spreminja višina stopnje dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Po predlogu se dohodnina od dohodka iz oddajanja premoženja v najem izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami III.5.1. poglavja (dohodek iz oddajanja premoženja v najem) zakona, po stopnji 27,5 % (op. po veljavnem zakonu je stopnja 25 %), in se tako kot doslej šteje kot dokončen davek.

K 27. členu
Predlaga se sprememba 142. člena ZDoh-2 kot posledica uveljavitve Zakona o nevladnih organizacijah (ZNOrg), ki celovito ureja področje nevladnih organizacij, določa pa tudi status nevladnih organizacij v javnem interesu. Navedeni ureditvi v ZNOrg sledi tudi sprememba 142. člena ZDoh-2, in sicer pri določitvi upravičencev sledi upravičencem, ki so kot nevladne organizacije v javnem interesu določeni v skladu z ZNOrg, še vedno pa ohranja določene upravičence, ki so bili kot upravičenci določeni že v veljavni ureditvi, in sicer politične stranke, reprezentativne sindikate, registrirane cerkve in verske skupnosti.

Za upravičence tekočega leta se štejejo tisti upravičenci, ki so izpolnjevali pogoje oziroma pridobili status nevladne organizacije v javnem interesu najkasneje na dan 31. decembra preteklega leta.

S predlagano spremembo se spreminja tudi način posredovanja podatkov o upravičencih, in sicer bo po novem podatke o nevladnih organizacijah v javnem interesu zagotavljala Agencija za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ki vodi evidenco nevladnih organizacij v javnem interesu, medtem ko bodo podatke o političnih strankah, reprezentativnih sindikatih in registriranih cerkvah in verskih skupnostih zagotavljali pristojni organi, ki vodijo registre teh subjektov, torej pristojna ministrstva.

Namen ureditve 142. člena ZDoh-2 se glede na veljavno ureditev ne spreminja, kar pomeni, da bodo zavezanci še vedno del svoje dohodnine (do 0,5 %) namesto proračunu namenili eni izmed nevladnih organizacij v javnem interesu, politični stranki, reprezentativnemu sindikatu, registrirani cerkvi ali verski skupnosti.

Podrobnejše postopke za izvajanje tega člena in določitev seznama bo določila vlada.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

K 28. členu
S členom se predlaga, da se 4. točka sedmega odstavka 98. člena tega zakona ne uporabi v primeru, kadar je bil delež pridobljen pred 1. januarjem 2003 in se za nabavno vrednost deleža skladno s četrtim odstavkom 152. člena tega zakona šteje tržna ali knjigovodska vrednost na dan 1. januarja 2006, če je bilo naknadno vplačilo vplačano pred 1. januarjem 2006. V navedenih primerih bi se vrednost takega naknadnega vplačila, ki družbeniku ni bilo vrnjeno, morala namreč odražati v tržni ali knjigovodski vrednosti deleža.

K 29. členu
S prvim odstavkom tega člena se določata uveljavitev in začetek uporabe tega zakona. Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2020.

Z drugim odstavkom tega člena se določa uporaba posameznih členov ZDoh-2, veljavnega do uveljavitve tega zakona, še do začetka uporabe tega zakona.

Besedilo Predoga ZDoh-2V