Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 3.7.2019 11:21:14

Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (21. 6. 2019)

Rubrika: Predlogi zakonovprint Natisni

Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (21. 6. 2019)

Poglavitne rešitve predloga zakona so:

Predlog zakona določa postopkovne rešitve, potrebne zaradi sprememb in dopolnitev sistema obdavčitve dohodkov, kot ga določata predlog novele ZDDPO-2 in ZDoh-2, ki sta v zakonodajnem postopku, in zaradi razvoja mednarodnih davčnih pravil.

1. Spremembe in dopolnitve ZDavP-2 zaradi sprememb in dopolnitev na področju obdavčitve dohodkov fizičnih oseb z dohodnino

- Določitev postopka oziroma načina uveljavljanja drugačne določitve dohodka v primeru izplačila odkupne vrednosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (3. člen predloga zakona).
S predlogom zakona se določa postopek oziroma način, po katerem lahko zavezanec uveljavlja drugačen način določanja dohodka od odkupne vrednosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. S predlagano dopolnitvijo Zakona o dohodnini (nov sedmi odstavek 108. člena) se namreč zavezancu, ki je prejel izplačilo odkupne vrednosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, daje možnost, da uveljavlja drugačno določitev višine tega dohodka za odmero dohodnine, če vplačane premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja niso bile v celoti izključene iz obdavčitve z dohodnino oziroma iz obremenitve s prispevki za socialno varnost.

Po predlogu lahko zavezanec navedeno možnost uveljavlja v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v napovedi za odmero dohodnine. Zavezanec nerezident, ki ni prejemnik informativnega izračuna dohodnine oziroma ni zavezanec za oddajo napovedi za odmero dohodnine, pa lahko navedeno možnost uveljavlja pri davčnem organu v roku 30 dni od izplačila odkupne vrednosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

- Postopek za uveljavljanje obravnave transakcij v zvezi z odsvojitvami delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic ali deležev po poglavju ZDoh-2, ki ureja dobiček iz kapitala
S predlogom zakona se določa postopek za uveljavljanje obravnave transakcij v zvezi z odsvojitvami delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic ali deležev po poglavju ZDoh-2, ki ureja dobiček iz kapitala na način, da mora davčni zavezanec dokazila priložiti zahtevku in da mora davčni organ o zahtevku odločiti v enem mesecu od prejema popolne vloge (odstop od splošnega dvomesečnega roka po Zakonu o splošnem upravnem postopku).

- Način ugotavljanja dohodnine iz naslova obresti, doseženih z odstopom ali poplačilom prevzete terjatve, in iz naslova naknadnih vplačil, povezanih z odsvojitvijo deleža družbenika ter vodenje evidence naknadnih vplačil in kapitalskih deležev (4. in 6. člen predloga zakona)
S predlogom zakona se ureja način ugotavljanja dohodnine od dohodkov v obliki vrnjenega naknadnega vplačila družbeniku, ki ga ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil s pridobitvijo deleža ter predpisuje obveznost vodenja evidence naknadnih vplačil in kapitalskih deležev.

V veljavnem ZDoh-2, takšna vplačila oziroma njihova vračila niso posebej urejena. Vrhovno sodišče je (v sodbi X Ips 23/2018 z dne 16. 1. 2019) v konkretnem primeru, v katerem je zavezanec poleg osnovnega vložka v gospodarsko družbo vplačal tudi naknadno vplačilo, odločilo, da se pri ugotavljanju davčne osnove od dobička iz kapitala, ki ga je zavezanec dosegel z odsvojitvijo deleža v gospodarski družbi, v vrednost deleža ob pridobitvi šteje ne le pogodbena vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka zavezanca, ampak tudi pogodbena vrednost naknadnih vplačil zavezanca.

V skladu s predlogom novele ZDoh-2 se določa, da se v primeru dohodka v obliki vrnjenega naknadnega vplačila družbeniku, ki ga ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil s pridobitvijo deleža, izračun dohodnine ne opravi in dohodnina ne plača na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem, temveč izračun dohodnine opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca in je zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri dohodnine zavezanec sam.

Hkrati se predpisuje obveznost vodenja evidence naknadnih vplačil in kapitalskih deležev (evidenca) za gospodarske družbe in osebne gospodarske družbe, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji, način in rok dostavljanja podatkov iz evidence davčnemu organu

2. Dopolnitev ZDavP-2 zaradi sprememb na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb - delni prenos direktive o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom (1. in 7. člen predloga zakona)

S predlogom zakona se v slovenski pravni red prenaša del pravil iz Direktive 2016/1164/EU. Gre za implementacijo dela instituta izstopne obdavčitve, ki ga je potrebno prenesti do 31. 12. 2019.

Predlog zakona določa način in pogoje za odlog plačila izstopnega davka, ki ga je dolžan plačati zavezanec za davek od dohodkov pravnih oseb. Davčni zavezanec, ki prenese sredstva ali svoje davčno rezidentstvo iz Slovenije, mora namreč v skladu z ZDDPO-2 plačati izstopni davek od ekonomske vrednosti morebitnega kapitalskega dobička, ustvarjenega v Sloveniji, tudi če ta dobiček v času izstopa še ni bil realiziran.

3. Razvoj mednarodnih davčnih pravil (2. člen predloga zakona)

Določa se drugačen način uveljavljana davčnih ugodnosti po mednarodnih pogodbah v primerih, ko dohodek, ki ima vir v Sloveniji, doseže subjekt ali dogovor ali je dosežen prek subjekta ali dogovora, ki se obravnava kot v celoti ali delno davčno transparenten po davčni zakonodaji druge države pogodbenice mednarodne pogodbe, ki zavezuje Slovenijo. Navedeni nerezident bo lahko uveljavljal davčne ugodnosti v skladu z mednarodno pogodbo le s postopkom vračila davčnega odtegljaja.

 

OBRAZLOŽITEV
K 1. členu:
Predlog dopolnjuje seznam direktiv EU, ki so prenesene z ZDavP-2, z navedbo dela Direktive Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (UL L št. 193 z dne 19. julija 2016, str. 1). S predlogom se v slovenski pravni red delno prenašajo pravila iz navedene direktive, in sicer pravila glede odloga davka pri izstopni obdavčitvi.

K 2. členu:
Z 262.a členom se predlaga, da v primeru, ko dohodek, ki ima vir v Sloveniji, doseže subjekt ali dogovor ali je dosežen prek subjekta ali dogovora, ki se obravnava kot v celoti ali delno davčno transparenten po davčni zakonodaji druge države pogodbenice mednarodne pogodbe, ki zavezuje Slovenijo, plačnik davka obračuna davek po stopnjah, ki so določene z zakonom o obdavčenju oziroma z ZDavP-2. Če je zaradi tega plačan višji znesek davka, kot če bi bil davek plačan v skladu z mednarodno pogodbo, ki zavezuje Slovenijo, lahko po predlogu nerezident uveljavlja ugodnosti, določene v mednarodni pogodbi, le v skladu z 262. členom ZDavP-2 (vračilo davčnega odtegljaja).

Navedeno pomeni, da se v takih primerih ugodnosti, določene v mednarodni pogodbi, ne morejo uveljavljati po 260. členu ZDavP-2, tj. preden je dohodek izplačan, in če se dohodek izplača v tujino osebi, ki je pridobila status pooblaščenega tujega posrednika, tudi ne po 383.e členu ZDavP-2.

Sprememba je povezana z drugim odstavkom 1. člena Vzorčne davčne konvencije OECD v letu 2017 (v nadaljevanju: VDK OECD 2017) in rezultati ukrepa št. 2 (nevtralizacija učinkov hibridnih neskladnih aranžmajev) projekta OECD/G20 BEPS (angl. Base Erosion and Profit Shifting – zmanjševanje davčne osnove in preusmerjanje dobička) ter vključevanjem tovrstnih oziroma podobnih določb v dvostranske konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih sklepa Slovenija. Ker se v primeru tovrstnih subjektov ugodnosti po mednarodni pogodbi ne priznajo, če se dohodek takega subjekta davčno ne obravnava kot dohodek rezidenta države pogodbenice in države niso dolžne priznati ugodnosti po mednarodni pogodbi, kadar ne morejo preveriti, ali je oseba do njih dejansko upravičena, iz komentarja 1. člena VDK OECD 2017 izhaja, da se lahko države odločijo, da se v takih primerih ugodnosti po mednarodnih pogodbah uveljavljajo v postopku refundacije, celo če se ugodnosti sicer na splošno lahko uveljavljajo ob izplačilu dohodka. Določba, ki ustreza drugemu odstavku odstavka 1. člena VDK OECD 2017, je vključena tudi v 3. člen Večstranske konvencije o izvajanju z mednarodnimi davčnimi sporazumi povezanih ukrepov za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička (Uradni list RS-MP, št. 2/18). Ta je za Republiko Slovenijo začela veljati 1. julija 2018, vendar se Republika Slovenija po omenjeni večstranski konvenciji ni odločila za možnost, da bi se tovrstna določba lahko vključila v vse njene z večstransko konvencijo zajete dvostranske konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja.

Koncept 'fiskalne transparentnosti' (celotne ali delne) je podrobneje opisan v komentarju drugega odstavka 1. člena VDK OECD 2017 in sicer se koncept na splošno nanaša na situacije, ko se po domači zakonodaji države pogodbenice dohodek subjekta ali dogovora (ali njegov del) ne obdavči na ravni subjekta ali dogovora, temveč na ravni oseb, ki imajo delež oziroma so udeležene v takem subjektu ali dogovoru. Tak koncept običajno zajema obdavčitev osebnih družb (oziroma partnerstev (angl. partnerships)), lahko pa tudi kakšnih drugih subjektov ali dogovorov.

K 3. členu:
S prvim odstavkom novega člena 322.b ZDavP-2 se določa, da lahko zavezanec uveljavlja drugačno določitev višine dohodka od odkupne vrednosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, prejete na podlagi plačanih premij izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v drugi državi članici EU, ki je bil odobren in vpisan v register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, po zakonu, ki ureja dohodnino, (najpozneje) v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma napovedi za odmero dohodnine. Za davčne zavezance nerezidente, ki ne morejo uveljaviti določitve drugačne višine dohodka po prvem odstavku, se z drugim odstavkom tega člena določa, da lahko uveljavijo določitev drugačne višine dohodka pri davčnem organu v 30 dneh od izplačila odkupne vrednosti. Predlagana odstavka sta povezana s predlaganimi spremembami in dopolnitvami ZDoh-2 (sedmi odstavek 108. člena).

K 4. členu:
S predlaganim novim enajstim odstavkom 325. člena se določa, da dohodnino od obresti, doseženih z odstopom ali poplačilom prevzete terjatve, in od dividend, doseženih z vračilom naknadnega vplačila družbeniku, ki ga ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil s pridobitvijo deleža, ugotovi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca. Predlagani odstavek je povezan s predlaganimi spremembami in dopolnitvami ZDoh-2 (novi 88.a člen, 4. točka četrtega odstavka 90. člena in novi sedmi odstavek 134. člena).

K 5. členu:
S predlaganim novim 329.b členom se določa postopek za uveljavljanje obravnave transakcij v zvezi z odsvojitvami delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe po poglavju III.6.3. ZDoh-2 (dobiček iz kapitala). Predlagani 329.b člen je povezan predlaganimi spremembami in dopolnitvami ZDoh-2 (nova 6. točka četrtega odstavka 90. člena).

Po predlogu mora davčni zavezanec, ki pri davčnem organu vloži zahtevek za tovrstno obravnavo (tj. zahtevek iz 6. točke četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2), zahtevku priložiti dokazila o tem, da je pridobivanje lastnih delnic oziroma deležev družbe opravljeno iz utemeljenih poslovnih razlogov in ne z namenom pridobitve ugodnejše davčne obravnave doseženega dohodka. Po predlogu davčni organ odloči o zahtevku najpozneje v enem mesecu od prejema popolne vloge. Navedeno pomeni odstop od dvomesečnega roka iz prvega odstavka 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13), ki velja v primerih, ko je potreben poseben ugotovitveni postopek. Davčni organ bo zahtevek zavrnil, če bo ugotovil, da pridobivanje lastnih delnic oziroma deležev družbe ni opravljeno iz utemeljenih poslovnih razlogov, temveč z namenom pridobitve ugodnejše davčne obravnave doseženega dohodka.

K 6. členu:
Z novim 340.b členom se z namenom zagotavljanja spoštovanja davčnih predpisov za gospodarske družbe, ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji, predpisuje obveznost vodenja evidence naknadnih vplačil družbenikov in kapitalskih deležev družbenikov ter dostava podatkov iz evidence davčnemu organu najpozneje do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto. Evidenca naknadnih vplačil družbenikov vključuje podatke, ki se nanašajo na identifikacijo družbenikov, naknadnih vplačil, univerzalnih pravnih naslednikov in vračil naknadnih vplačil. Evidenca kapitalskih deležev družbenikov vključuje podatke, ki se nanašajo na identifikacijo družbenikov, pripise kapitalskim deležem in izplačila iz kapitalskih deležev. Gospodarske družbe morajo podatke iz evidence dostavljati davčnemu organu najpozneje do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto. Minister, pristojen za finance, predpiše način, obliko in vsebino obeh evidenc.

K 7. členu:
S predlogom novega 370.a člena se določa obročno plačilo izstopnega davka za zavezance za davek od dohodkov pravnih oseb. Predlog prvega odstavka določa, da lahko davčni zavezanec, ne glede na določbe tega zakona, plača davek od skritih rezerv, vključenih v davčno osnovo po določbah 54.a člena ZDDPO-2, v največ petih enakih letnih obrokih (torej v obdobju petih let). S tem je določen časovni okvir, v katerem lahko davčni zavezanec odloži plačilo davka od skritih rezerv. Predlog prvega odstavka določa roke zapadlosti obrokov. Prvi obrok zapade v plačilo v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna, vsak naslednji obroki pa po poteku enega leta od zapadlosti predhodnega obroka.

V predlogu drugega odstavka je predlagan obračun obresti za odloženi znesek davka za čas, ko je zavezancu odloženo plačilo izstopnega davka. Obresti se obračunajo v skladu z določbo 104. člena tega zakona. Obrestna mera za izračun obresti tako znaša 2 % letno oziroma je v višini referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči, ki jo objavi Evropska komisija, če je na dan predložitve davčnega obračuna višja od 2 %. Obresti, ki bi bile nižje od obrestne mere za izračun državne pomoči, ki jo objavi Evropska komisija, bi bilo treba obravnavati v skladu z Zakonom o spremljanju državnih pomoči. Ta zakon ureja postopek priglasitve, obveznost poročanja in evidentiranja državnih pomoči ter presojo skladnosti državnih pomoči, ki jih ni treba priglasiti Evropski komisiji.

V predlogu tretjega odstavka je določeno, da davčni zavezanec v davčnem obračunu, v katerem razkrije skrite rezerve, navede podatek o številu, zneskih in zapadlosti obrokov ter znesek obračunanih obresti za odloženi davek.

Predlog četrtega odstavka določa možnost, da davčni organ v zvezi z odlogom plačila izstopnega davka lahko od davčnega zavezanca zahteva zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti v skladu z določbami tega zakona. Davčni organ tako lahko zahteva zavarovanje, če utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davka od vključenih skritih rezerv onemogočeno ali precej oteženo. V tej zahtevi mora davčni organ ugotoviti in obrazložiti okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da davčna obveznost ne bo poravnana.

Predlog petega odstavka določa razloge oziroma okoliščine, zaradi katerih nemudoma zapadejo v plačilo še vsi naslednji neplačani obroki davka. Obroki zapadejo v plačilo, če:
1. se prenesena sredstva ali poslovanje poslovne enote zavezanca prodajo ali kako drugače odsvojijo;
2. se prenesena sredstva naknadno prenesejo v tretjo državo, ki ni država iz šestega odstavka tega člena;
3. se davčno rezidentstvo ali poslovanje poslovne enote zavezanca naknadno prenese v tretjo državo, ki ni država iz šestega odstavka tega člena;
4. gre zavezanec v stečaj ali preneha poslovati ali
5. zavezanec zamudi s plačilom obroka.

Davčni zavezanec je dolžan nemudoma po nastanku okoliščin iz predloga petega odstavka v celoti poravnati davčno obveznost iz naslova odloženega davka od vključenih skritih rezerv. Z nastopom navedenih okoliščin je postavljen nov rok za plačilo vseh neplačanih obrokov. Če davčni zavezanec z dnem zapadlosti ne bo poravnal obrokov, se mu v skladu s 96. členom ZDavP-2 zaračunajo zamudne obresti.

Predlog šestega odstavka določa pogoje za uporabo odloga oziroma določa davčne zavezance, ki so upravičeni do odloga. Do odloga davka od vključenih skritih rezerv imajo pravico davčni zavezanci, ki prenesejo sredstva, davčno rezidentstvo ali poslovanje poslovne enote v državo članico EU ali v tretjo državo, ki je pogodbenica Sporazuma EGP, če ima s Slovenijo ali z EU sklenjen sporazum o vzajemni pomoči pri izterjavi davčnih terjatev, ki je enakovredna vzajemni pomoči iz Direktive 2010/24/EU. V času priprave tega predloga zakona je vzajemna pomoči pri izterjavi davčnih terjatev, ki so enakovredne vzajemni pomoči iz Direktive 2010/24/EU, mogoča s Kraljevino Norveško in Islandijo.

K 8. členu:
Člen določa začetek veljavnosti in uporabe predloga zakona.

Besedilo Predloga ZDavP-2M

 

Ključne besede:
davčni postopek
zakon o davčnem postopku
predlog zakona o davčnem postopku

Zadnji članki iz rubrike:

3.7.2019 11:42:32:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2R (21. 6. 2019)

3.7.2019 11:32:50:
Predlog sprememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (21. 6. 2019)

19.6.2019 10:43:55:
Novi predlogi davčnih sprememb - 18. 6. 2019

7.6.2019 14:18:08:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja infinanciranja terorizma

7.6.2019 13:15:38:
Osnutek Uredbe o embalaži in odpadni embalaži - 7. 6. 2019

Najnovejši članki:

19.7.2019 13:07:44:
Dohodek iz delovnega razmerja

19.7.2019 13:01:53:
8.0 Dohodek iz delovnega razmerja: PREDLAGANJE OBRAČUNOV DAVČNEGA ODTEGLJAJA

19.7.2019 12:56:41:
7.0 Dohodek iz delovnega razmerja: OPROSTITVE PRI PLAČEVANJU PRISPEVKOV

19.7.2019 12:50:23:
6.0 Dohodek iz delovnega razmerja: IZJEME IN POSEBNOSTI V ZVEZI S PLAČEVANJEM PRISPEVKOV

19.7.2019 11:03:02:
5.0 Dohodek iz delovnega razmerja: PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT