Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 16.6.2025 16:32:11

Davčne obveznosti Slovencev ob odhodu iz Slovenije

Rubrika: Davkiprint Natisni

Če posameznik za krajši čas odide iz Slovenije, primeroma zaradi začasne zaposlitve v tujini, študija v tujini, ipd. in ohrani vsaj eno od rezidenčnih vezi s Slovenijo, ostane rezident Slovenije.

1.0 DAVČNE OBVEZNOSTI SLOVENCEV OB ODHODU IZ SLOVENIJE

1.1 Začasen odhod iz Slovenije

1.1.1 Rezidentski status (angl. Tax residence)

Če posameznik za krajši čas odide iz Slovenije, primeroma zaradi začasne zaposlitve v tujini, študija v tujini, ipd. in ohrani vsaj eno od rezidenčnih vezi s Slovenijo (npr. uradno prijavljeno stalno prebivališče (angl. Permanent residence), družina ostane v Sloveniji, prisotnost v Sloveniji več kot 183 dni v koledarskem letu, …), ostane rezident Slovenije (angl. Tax resident).

Več informacij glede določitve rezidentskega statusa je objavljenih na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) v podrobnejšem opisu Rezidentstvo po ZDoh-2, ZDDPO-2 in po mednarodnih pogodbah.

1.1.2 Davčne obveznosti (angl. Tax liabilities)

Rezident Slovenije je obdavčen v Sloveniji za vse prejete dohodke iz Slovenije in iz tujine. Davčnemu organu v Sloveniji (FURS) mora napovedati tudi dohodke, prejete izven Slovenije, in sicer v obrazcih napovedi za odmero (akontacije) dohodnine in v obrazcih napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz kapitala in dohodka iz oddajanja premoženja v najem.

Zavezanec, ki se šteje za dvojnega rezidenta (angl. Double residence), tj. rezidenta Slovenije in hkrati tudi za rezidenta države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka (v nadaljevanju: mednarodna pogodba), ugodnosti iz mednarodne pogodbe (tj. oprostitev plačila davka, znižano plačilo davka) za dohodke, ki imajo vir izven Slovenije uveljavlja v ustreznih postopkih odmere akontacije dohodnine oz. odmere (letne) dohodnine, v okviru katerih se presoja tudi status dvojnega rezidentstva po prelomnih pravilih iz mednarodne pogodbe. V tem primeru je treba napovedi za odmero (akontacije) dohodnine predložiti tudi potrdilo tujega davčnega organa, ki potrjuje davčno rezidentstvo te države v določenem zadevnem obdobju.

Davčni organ na podlagi predloženega potrdila o rezidentstvu druge države pogodbenice in na podlagi vseh zbranih dejstev in okoliščin posameznega primera, najprej uporabi prelomna pravila iz 4. člena1 mednarodne pogodbe za dvojne rezidente, da se določi, za rezidenta zgolj katere od obeh držav se posameznik šteje za namene mednarodne pogodbe v določenem zadevnem obdobju. To je namreč predpogoj za presojo upravičenosti do ugodnosti po mednarodni pogodbi oziroma za pravilno uporabo ustrezne določbe mednarodne pogodbe, ki določa katera država ima pravico do obdavčitve dohodka.

Hkrati pojasnjujemo, da drugi odstavek 7. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2, ki se uporablja od 1. 1. 2017 določa, da se zavezanec ne glede na 6. člen ZDoh-2, šteje za nerezidenta v času, v katerem bi se štel za rezidenta po tem zakonu, če se v tem času po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki jo je sklenila Slovenija, šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice. To pomeni, da se posameznik za obdobja po 1. 1. 2017 šteje za nerezidenta Slovenije v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZDoh-2 ne glede na to, da izpolnjuje pogoje iz 6. člena ZDoh-2 za rezidenta Slovenije, če se na podlagi prelomnih pravil iz 4. člena mednarodne pogodbe, ki jo je sklenila Slovenija, šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice.

Za obdobja od 1. 1. 2017 dalje se pri ugotavljanju statusa rezidentstva posameznika za namene ZDoh-2, če ta zatrjuje, da je rezident tudi druge države, upošteva tudi navedeni drugi odstavek 7. člena ZDoh-2, kar pomeni ugotavljanje pogoja za nastop navedene zakonske domneve z uporabo prelomnih pravil iz 4. člena mednarodne pogodbe.

Dvojno rezidentstvo posameznikov (rezident Slovenije za namene ZDoh-2 in hkrati rezident tudi druge države pogodbenice) je lahko izkazano tako v postopkih za uveljavljanje ugodnosti po mednarodnih pogodbah (v postopkih odmere (akontacije) dohodnine od posamezne vrste dohodka, če je vir dohodka izven Slovenije oziroma v vloženih KIDO zahtevkih za uveljavljanje ugodnosti na podlagi mednarodnih pogodb, če je vir dohodka v Sloveniji), kot tudi v vlogah za ugotavljanje rezidentskega statusa po ZDoh-2.

Če zavezanci v ugotovitvenem postopku določitve rezidentstva na podlagi določb ZDoh-2 (tj. v predloženi vlogi oziroma vprašalniku "Ugotovitev rezidentskega statusa (prihod v / odhod iz Republike Slovenije") navedejo, da se štejejo tudi za rezidenta druge države pogodbenice in v zvezi s tem predložijo ustrezno potrdilo o rezidentstvu druge države pogodbenice, ki potrjuje davčno rezidentstvo te države v določenem zadevnem obdobju, davčni organ že v ugotovitvenem postopku določitve rezidentstva na podlagi določb ZDoh-2 uporabi prelomna pravila iz 4. člena mednarodne pogodbe za dvojne rezidente, da se določi, za rezidenta zgolj katere od obeh držav se posameznik šteje za namene mednarodne pogodbe v določenem zadevnem obdobju.

Upoštevaje drugi odstavek 7. člena ZDoh-2 se fizična oseba, ki je dvojni rezident (tj. rezident Slovenije za namene ZDoh-2 in hkrati rezident druge države) in za katero je bilo v postopku uveljavljanja ugodnosti po mednarodni pogodbi ali v ugotovitvenem postopku določitve rezidentstva na podlagi določb ZDoh-2 ali v postopku skupnega dogovora ugotovljeno/ dogovorjeno, da se v določenem zadevnem obdobju po 1. 1. 2017 za namene mednarodne pogodbe šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice, v tem zadevnem obdobju ne bo več štela za rezidenta Slovenije po ZDoh-2. Sprememba statusa zavezanca v zadevnem obdobju (tj. status nerezident po drugem odstavku 7. člena ZDoh-2) se označi v davčnem registru. Posledično takšna oseba v tem zadevnem obdobju v Sloveniji ne bo več upravičena do davčnih olajšav, do katerih so upravičeni samo rezidenti Slovenije po ZDoh-2, prav tako v tem zadevnem obdobju ne bo zavezana k določenim postopkovnim pravilom, ki veljajo za zavezance rezidente Slovenije po ZDoh-2 (npr. k predložitvi medletne/letne napovedi za odmero dohodnine za dohodke, ki imajo vir izven Slovenije).

Več o tem najdete v podrobnejšem opisu: Rezidentstvo po ZDoh-2, ZDDPO-2 in po mednarodnih pogodbah ( poglavje 1.2, 3., 3.1 in 3.2).

1.2 Odhod iz Slovenije za daljši čas (v primeru stalne odselitve z območja Slovenije)

1.2.1 Rezidentski status

Posameznik, ki za daljši čas oziroma za stalno odide iz Slovenije, se šteje za nerezidenta Slovenije, ko pretrga vse pomembne rezidenčne vezi s Slovenijo, tj. odjavi uradno prijavljeno stalno prebivališče in prenese običajno bivališče, center osebnih (npr. selitev skupaj z družino, udejstvovanje v družabnem življenju v tujini) in ekonomskih interesov (npr. zaposlitev v tujini, premoženje v tujini, upokojitev po koncu zaposlitve v Sloveniji) v tujino ter tudi sicer ni prisoten v Sloveniji več kot 183 dni v koledarskem letu. Tak posameznik si mora, poleg ureditve odjave stalnega (oziroma začasnega) prebivališča pri pristojnem organu, pri FURS urediti tudi svoj rezidentski status za davčne namene z vložitvijo vloge v obliki dopisa ali v obliki izpolnjenega Vprašalnika: ugotovitev rezidentskega statusa - odhod iz Republike Slovenije.

Obrazec za ugotovitev rezidentskega statusa zavezanec odda elektronsko preko eDavkov kot lastni dokument (obrazec NF-LD), osebno ali po pošti, in sicer pri pristojnem finančnem uradu, kjer je zavezanec vpisan v davčni register. Navodila o uporabi eDavkov so navedena v točki 3.

Podpisan in skeniran obrazec vloge/vprašalnika se lahko posreduje tudi po elektronski pošti pristojnemu finančnemu uradu ali na naslov slovenciposvetu.furs@gov.si. Predlagamo, da se vloge, ki niso oddane elektronsko preko eDavkov, zaradi hitrejše obravnave oddajo na finančne urade, ki so za zavezance iz pristojnosti posameznih finančnih uradov navedeni na povezavi v rubriki »Kje in kako«.

1.2.2 Davčne obveznosti

Nerezident je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji. Primeroma so to dohodki iz kapitala (obresti, dividende, dobiček iz kapitala) in dohodki iz oddajanja premoženja v najem ali iz prenosa premoženjske pravice (najemnine, licenčnine).

Lastniki nepremičnin v Sloveniji so tudi zavezanci za davek od premoženja in za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, v primeru prodaje nepremičnine, pa tudi zavezanci za davek na promet nepremičnin in dobiček iz kapitala. Več o davčnih obveznostih nerezidentov v Sloveniji je pojasnjeno na spletni strani FURS, v podrobnejšem opisu Davčne obveznosti nerezidentov v Sloveniji.

2.0 VRNITEV V SLOVENIJO

Oseba, ki je v preteklosti prenehala biti rezident Slovenije, postane ponovno rezident Slovenije,
ko se vrne v Slovenijo oziroma ponovno vzpostavi vsaj eno od rezidenčnih vezi s Slovenijo.. (npr. uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, družina v Sloveniji, prisotnost v Sloveniji več kot 183 dni v koledarskem letu, …). Tak posameznik si mora ponovno urediti rezidentski status z vložitvijo vloge pri FURS. Vloga se lahko vloži tudi v obliki izpolnjenega Vprašalnika: ugotovitev rezidentskega statusa – prihod v Republiko Slovenijo.

Obrazec za ugotovitev rezidentskega statusa zavezanec odda elektronsko preko eDavkov kot lastni dokument (obrazec NF-LD), osebno ali po pošti, in sicer pri pristojnem finančnem uradu, kjer je zavezanec vpisan v davčni register. Navodila o uporabi eDavkov so navedena v točki 3.

Podpisan in skeniran obrazec vloge/vprašalnika se lahko posreduje tudi po elektronski pošti pristojnemu finančnemu uradu ali na naslov slovenciposvetu.furs@gov.si. Predlagamo, da se vloge, ki niso oddane elektronsko preko eDavkov, zaradi hitrejše obravnave oddajo na finančne urade, ki so za zavezance iz pristojnosti posameznih finančnih uradov navedeni na povezavi v rubriki »Kje in kako«.

Vprašanja, povezana z ureditvijo rezidentstva in s tem povezanimi davčnimi obveznostmi ter druga vprašanja z davčnega področja, ki se nanašajo na Slovence, ki živijo v tujini, se lahko posredujejo po elektronski pošti na naslov slovenciposvetu.furs@gov.si.

3.0 UPORABA eDAVKOV (portal eDavki ali mobilna aplikacija eDavki)

Portal eDavki in mobilna aplikacija eDavki sta del sistema za elektronsko davčno poslovanje s FURS. Elektronsko poslovanje prek eDavkov ne uvaja novih obveznosti davčnih zavezancev, temveč omogoča izpolnjevanje obstoječih davčnih obveznosti (predvsem oddajo dokumentov, eVročanje, pregled knjigovodskega stanja) na udoben, preprost in varen način. Uporabnik, ki želi vstopiti v eDavke mora imeti dodeljeno slovensko davčno številko.

3.1 Vstop v portal eDavki

Uporabnik vstopi v zaprti del portala eDavki na podlagi predhodne elektronske identifikacije. Registracija oziroma prijava v eDavke pod imenom tretje osebe je strogo prepovedana. Pri tem lahko uporabnik kot sredstvo elektronske identifikacije uporabi eno izmed spodaj navedenih možnosti.


3.1.1 Kvalificirano digitalno potrdilo

Vstop v eDavke je možen z digitalnimi potrdili naslednjih overiteljev:

Po pridobitvi in namestitvi digitalnega potrdila je omogočen vstop v portal eDavki prek »Prijave«.

3.1.2 Uporabniški račun

Vstop v eDavke z uporabo uporabniškega imena in gesla se uredi pri FURS z zahtevo podano prek portala eDavki, kamor se vstopi prek »Vstop- Uporabniški račun z geslom«.

V postopku registracije uporabniškega računa uporabnik najprej navede svoje podatke: ime, priimek, elektronski naslov, uporabniško ime (davčna številka), geslo in številko informativnega izračuna dohodnine (IID). Če uporabnik ne razpolaga s številko IID, lahko izbere, med postopkom registracije uporabniškega računa, da se mu po pošti (samo na veljaven naslov v Sloveniji!) pošlje aktivacijska koda, katero uporabi za kreiranje uporabniškega računa.

Če uporabnik nima niti veljavnega naslova v Sloveniji ter ni prejel IID (tujci), po končanem postopku registracije oz. ko se mu na ekranu izpiše »Uporabniški račun ste uspešno registrirali«, pošljite prošnjo za posredovanje kode po e-pošti na e-naslov slovenciposvetu.furs@gov.si.

Naslov zadeve v e-pošti: Aktivacijska koda za eDavke.

Vsebina e-pošte (zaradi enolične identifikacije uporabnika):

  • ime in priimek,
  • slovenska davčna številka,
  • datum, kraj in država rojstva.

V tem primeru bo koda poslana po e-pošti.

3.1.3 Storitev SI-PASS (podpira različna sredstva elektronske identifikacije).

V portal eDavke je mogoče vstopiti prek spletne prijave SI-PASS. Gre za enotno točko za preverjanje identitete različnih uporabnikov (državljanov, poslovnih subjektov, javnih uslužbencev), ki jo ponuja Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Uporabnik lahko na portalu SI-PASS izbira med različnimi sredstvi elektronske identifikacije (eOsebna izkaznica, smsPASS in različna digitalna potrdila).

3.2 Vstop v mobilno aplikacijo eDavki

Za vstop potrebujete uporabniško ime (davčna številka) in geslo, ki ga uporabljate pri vstopu v portal eDavki prek uporabniškega računa.

Če še niste vstopili v portal eDavki prek uporabniškega računa, lahko opravite registracijo uporabniškega računa v Mobilni aplikaciji eDavki. Za registracijo uporabniškega računa uporabnik potrebujete mobilno številko slovenskega operaterja (pri registraciji uporabniškega računa prek portala pa tega pogoja ni oz. je tam pogoj posedovanje e-naslova), davčno številko, številko informativnega izračuna dohodnine (IID) ali kodo. Več o mobilni aplikaciji je dostopnih na spletni strani.

Postopek registracije uporabniškega računa je objavljen v videu na spletni povezavi: Registracija v mobilno aplikacijo eDavki - YouTube.

3.3 Elektronsko vročanje prek eDavkov

Na podlagi 85.a člena Zakona o davčnem postopku FURS prek eDavkov tudi elektronsko vroča dokumente (eVročanje).

Na kakšen način bo FURS vročal konkretnemu zavezancu, je odvisno od tega, ali je zavezanec vključen v eVročanje, ali ne. Pri tem velja zakonska določba, ki predpisuje obvezno elektronsko vročanje za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (poslovni subjekti). Druge fizične osebe pa se lahko prostovoljno prijavijo oziroma odjavijo v eVročanja tako, da prek eDavkov vložijo obrazec eVročanje-POS in potrdijo elektronski naslov. Več informacij je dostopnih na spletni strani FURS, pod zavihkom Davki in druge dajatve -> Vročanje.

3.44 Postopek posredovanja dokumentov na FURS

Uporabnik eDavkov (zavezanec ali njegov zunanji pobolaščenec) lahko vlogo za ugotavljanje rezidentskega statusa vloži tudi prek eDavkov. Vlogi je treba priložiti dokazila v zvezi z dejanskim prebivanjem v tujini (primeroma: pogodbo o zaposlitvi, potrdilo o prijavi stalnega prebivališča v drugi državi in druga dokazila, s katerimi zavezanci dokazujejo, da so po odhodu iz Slovenije ustvarili rezidenčne vezi z drugo državo). Eno od dokazil v postopku ugotavljanja rezidentskega statusa ob odhodu iz Slovenije je lahko tudi potrdilo o rezidentstvu tujega davčnega organa.

Vloga se posreduje iz profila posameznika (za katerega se ugotavlja rezidentski status) kot lastni dokument (obrazec NF-LD).

3.5 Pomoč

Če uporabnik potrebuje tehnično pomoč glede eDavkov (npr. pri registraciji, urejanju pobolastil, pri prijavi v eVročanje) lahko pošlje elektronsko sporočilo z opisom težave in priloženo zaslonsko sliko napake na SD.fu@gov.si ali pokliče na telefonsko številko (05) 2976 800, vsak dan od ponedeljka do petka, od 8:00 do 18:00.

Za vsebinska vprašanja s področja davkov fizičnih oseb, lahko pokličete na enotni klicni center za davke fizičnih oseb na telefonsko številko 08 200 1001.

1 Če je posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se v skladu z drugim odstavkom 4. člena mednarodne pogodbe šteje za rezidenta samo tiste države, v kateri ima stalno prebivališče (stalni dom, stanovanje). Če ima posameznik stalno prebivališče na voljo v obeh državah, je rezident samo tiste države, s katero je osebno in ekonomsko tesneje povezan (središče življenjskih interesov). Če ni mogoče opredeliti, v kateri državi ima posameznik središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče. Če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je. Če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.

Vir: FURS

Ključne besede:
mednarodno obdavčevanje
davčne obveznosti

Zadnji članki iz rubrike:

17.7.2026 14:27:59:
Obvestilo o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja

7.7.2026 11:41:36:
Dopolnitev elektronskega obrazca GloBE-ODPD – možnost uveljavljanja poenostavitve poročanja

7.7.2026 11:37:39:
Opomin za neplačane obvezne dajatve

6.7.2026 12:57:55:
»Davčne počitnice« za podjetnike in podjetja, računovodje ter davčne svetovalce

24.6.2026 15:27:44:
Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o obračunu davčnih odtegljajev

Najnovejši članki:

20.7.2026 11:18:41:
Predlog: Zakon o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev - 17. 07. 2026

17.7.2026 15:52:37:
V javni obravnavi predlog zakona o dostopnosti gotovine in brezplačnih osnovnih plačnih storitvah

17.7.2026 15:48:03:
Od 20. julija 2026 znova na voljo delno povračilo nadomestila plače

16.7.2026 17:17:50:
Državni zbor je sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah

16.7.2026 17:15:19:
Državni zbor sprejel novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin