Zakon o sistemu plač v javnem sektorju je pravno-sistemsko poseben. Ta posebnost je v njegovi uporabi, kot je opredeljena v 53. členu. Zakon namreč velja od 1.7.2004, to je od zakonitega dneva uveljavitve, uporabljati pa se bo začel v celoti šele tri mesece po tem, ko bo sprejeta kolektivna pogodba za javni sektor.

V vmesnem času se bo Zakon o sistemu plač v javnem sektorju za direktorje javnega sektorja uporabljal na podlagi vladne Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, za funkcionarje pa se bo uporabljal na podlagi parlamentarnega Odloka o plačah funkcionarjev. V Uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju je predpisan datum začetka uporabe -1.3.2006.

Delovna uspešnost ter dodatna delovna uspešnost. Zadnja kategorija, na katero bi želeli opozoriti, je delovna uspešnost zaposlenih v javnem sektorju. Ta bo v prihodnje dvojna: osnovna delovna uspešnost z možnostjo plačila do dveh plač zaposlenim v poslovnem letu in dodatna delovna uspešnost z možnostjo plačila še do treh plač zaposlenim v poslovnem letu. Koncept delovne uspešnosti temelji na večji stimulativnosti, kot jo je omogočal dosedanji sistem. Javni uslužbenci bodo upravičeni do delovne uspešnosti na podlagi nadpovprečnih delovnih rezultatov ali nadpovprečne delovne obremenitve.
Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju določa, da se lahko za delovno uspešnost nameni 5 % letnih sredstev za osnovne plače, za dodatno delovno uspešnost pa prihodek od tržne dejavnosti in nejavnega financiranja javne službe oseb javnega prava oziroma sredstva prihranjene racionalizacije zaposlenih v javni upravi.

Kako je z delovno uspešnostjo direktorjev v javnem sektorju sedaj, v prehodnem obdobju do 1.3.2006 in po Uredbi, je obravnavano pri pojasnilu določb Uredbe v poglavju 2.2.

Nadalje je Zakon o sistemu plač derogiral oziroma odpravil Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, ki ne velja več. Zaradi neoperativnosti Zakona o sistemu plač v javnem sektorju se Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih še naprej uporablja, dokler se ne bo pričel namesto njega uporabljati Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Pravno-sistemsko je Zakonu o razmerjih plač v javnih zavodih zaradi preprečitve nastanka pravne praznine dana ultra-aktivna veljava19. V upravnem pravu to pomeni, da se originarna in splošna zakonska norma v izogib pravni praznini še zmeraj uporablja, kljub temu da več ne velja.
Praktično pa to pomeni, da se prejšnji sistem o razmerjih plač v javnih zavodih še zmeraj uporablja. Ne more pa se prejšnji sistem plač niti spreminjati niti prilagajati ali dopolnjevati v skladu z Zakonom o razmerjih plač v javnih zavodih, saj že velja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju.

Avtor: dr. Bojan Tičar

Iz knjige Predpisi o placah direktorjev, ravnateljev in tajnikov v javnem sektorju s pojasnili

Izdajatelj: Davčni inštitut

V založbi Davčnega inštituta Maribor ter v sodelovanju z Inštitutom za plačne sisteme Ljubljana je izšla izredno aktualna knjiga o NAJNOVEJŠIH PREDPISIH O PLAČAH DIREKTORJEV, RAVNATELJEV IN TAJNIKOV Z UVODNIMI, STROKOVNIMI IN PRAKTIČNIMI POJASNILI. V knjigi so na priročniški in uporabni način strokovno pojasnjeni najnovejši pravni instituti sistema plač za direktorje ter njihova uporaba. Kolikor Vas publikacija zanima, si jo lahko naročite na spletni strani: http://javneplace.si/knjiga.html