Poslovanje tožene stranke je bilo v prvem tromesečju leta 2015 slabše od načrtovanega in slabše od poslovanja v primerljivem obdobju v letu 2014. Prišlo je do ukinitve tožničinega delovnega mesta. Ob upoštevanju navedenega je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage za ugotovitev, da je pri toženi stranki zaradi ekonomskih razlogov prišlo do spremembe organizacije, v posledici česar je tožena stranka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Evidenčna številka: VDS0016859

Datum odločbe: 01.12.2016

Področje: DELOVNO PRAVO

Institut: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog

Jedro

Poslovanje tožene stranke je bilo v prvem tromesečju leta 2015 slabše od načrtovanega in slabše od poslovanja v primerljivem obdobju v letu 2014. Prišlo je do ukinitve tožničinega delovnega mesta. Ob upoštevanju navedenega je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage za ugotovitev, da je pri toženi stranki zaradi ekonomskih razlogov prišlo do spremembe organizacije, v posledici česar je tožena stranka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. 

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je I. točki izreka izpodbijane sodbe zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 20. 4. 2015, za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, temveč da ji še traja, da jo je dolžna tožena stranka pozvati nazaj na delo in ji od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo obračunati pripadajočo bruto plačo, odvesti predpisane dajatve, neto zneske plač oziroma nadomestil plač pa nakazati na osebni račun tožnice, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje do plačila. V II. točki izreka je odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka. 

2. Zoper navedeno sodbo, smiselno pa zoper njej zavrnilni del in zoper odločitev, da tožnica sama krije svoje stroške postopka, se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in tožnici prisodi tudi pravne stroške tega postopka oziroma podredno, da izpodbijani del sodbe razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločitev o pritožbenih stroških pa pridrži za končno odločbo. V pritožbi navaja, da se konkretni razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne nanaša na poslovanje tožene stranke, temveč na drugo družbo in sicer A.B. iz Danske, ki je lastnica tožene stranke. Tožena stranka v svoji odpovedi ni utemeljila, zakaj bi domnevno nižja prodaja v drugi pravni osebi vplivala na poslovanje tožene stranke. Zmanjšanje prodaje je prišlo pri drugi pravni osebi, tega pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Tožena stranka ni predložila nobenih listin o zmanjšanju prodaje v tej drugi pravni osebi. Iz podatkov v letu 2014 pa izhaja, da je ta druga pravna oseba zabeležila 4 % rast prodaje celotne skupine A.. Glede na navedeno je nepravilno, da se je sodišče prve stopnje v okviru izvedbe dokazov o obstoju poslovnega razloga zadovoljilo z izjavo zakonitega zastopnika, ki logično brani interese svoje družbe. Listinski dokazi pa v tem postopku s strani tožene stranke niso bili predloženi. V času podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi še ni bilo odpovednega razloga. Odpoved tožene stranke temelji na razlogih, ki se bodo v prihodnosti šele zgodili (če sploh), saj v odpovedi navaja, da bo delo, ki ga je opravljala tožnica, morala dodeliti delavcem v Indiji, oziroma da bo morala v bodoče delo razporediti med druge zaposlene. Tožena stranka ni predložila nobene pogodbe z zunanjimi izvajalci (z delavci iz Indije), prav tako pa ni predložila dokazov o prerazporeditvi dela drugim delavcem. Z opravljanjem tožničinega dela je nadaljevala C.C., ki je tudi po odhodu tožnice nadomeščala delavko D.D., ki je bila odsotna zaradi porodniškega dopusta. Tožnica je le v manjšem delu opravljala delo na PL28 (na PL08 pa sploh ni delala), delala je na drugih PL (02,03, 20, 21) za katere pa tožena stranka ni izkazala upada prodaje kot podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka ni dokazala, da je zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prišlo do optimizacije dela pri njej. Prav tako so pri toženi stranki v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi iskali druge delavce. Tožena stranka poleg navedenega ni ravnala po 98. členu ZDR-1. Priglaša pritožbene stroške. 

3. Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev tožničine pritožbe in potrditev izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo. 

4. Pritožba ni utemeljena. 

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350 člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo (tožnica v pritožbi bistvene kršitve določb postopka uveljavlja le neobrazloženo), dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo tudi materialno pravo. 

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je tožena stranka dokazala utemeljen razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, da je bil dejanski razlog v tej redni odpovedi dovolj obrazložen in da tožena stranka v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcev na delovnem mestu, na katerem je bila zaposlena tožnica, ni zaposlovala (zaposlovala je delavce na drugih delovnih mestih). Prav tako je ugotovilo, da izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila posledica diskriminatornega ravnanja s strani tožene stranke (kar je prav tako v postopku zatrjevala tožnica), zato je posledično v celoti zavrnilo njen tožbeni zahtevek. 

7. Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe opredelilo do vseh odločilnih dejstev, ki sta jih v postopku zatrjevali stranki, pri čemer soglaša tudi z zaključkom sodišča prve stopnje, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici dne 20. 4. 2015 (A2), zakonita. Sodišče prve stopnje je ugotovilo in te svoje ugotovitve tudi ustrezno obrazložilo, da je za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi dejansko obstajal utemeljen razlog, ki ga je tožena stranka opredelila že v sami redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče se na te ugotovitve prvostopenjskega sodišča v izogib ponavljanju le sklicuje, v nadaljevanju pa odgovarja na sicer neutemeljene pritožbene navedbe tožnice. 

8. Neutemeljen je pritožbeni očitek tožnice, da se razlogi odpovedi ne nanašajo na toženo stranko, temveč na drugo pravno osebo. V obrazložitvi izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je med drugim navedeno, da je realizirana prodaja v B. (zaradi negotovosti na trgu oziroma predvsem zaradi politične situacije v Ukrajini in Rusiji) v prvih treh mesecih 9,1 % nižja od planirane in 12,3 % nižja od lanskoletne v istem obdobju. V obrazložitvi je nadalje navedeno, da tožena stranka s svojo proizvodnjo zagotavlja približno 70 % delež prodaje B. za produktno linijo PL08, prodaja na letnem nivoju pri toženi stranki za produktno linijo PL08 pa bo 30 % nižja od leta 2004 za PL28 pa za 11 % nižja od leta 2014. V letu 2014 je prodaja na ruski trg za toženo stranko predstavljala 47 % prodaje, trenutno stanje na trgu pa toženi stranki ne zagotavlja uresničevanje njene strategije. Iz obrazložitve nadalje izhaja, da bodo pri toženi stranki lahko del nalog delovnega mesta koordinator izobraževanja (za to delovno mesto je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi tožnica) prerazporedili na druga delovna mesta in sicer sodelavcem v Indiji, del odgovornosti pa bodo prenehali izvajati. Iz tega razloga je bil 20. 4. 2015 sprejet sklep o ukinitvi enega delovnega mesta „koordinator izobraževanja“, kar predstavlja utemeljen poslovni razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi tožnici. 

9. Pritožbeno sodišče ob opisani obrazložitvi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (dejstva iz te odpovedi pa sta v svojih izpovedbah potrdila tudi zakoniti zastopnik tožene stranke in priča E.E., zaposlena pri toženi stranki kot vodja kadrovske službe) in ob tem, da je tožena stranka v spis vložila tudi sklep o ukinitvi delovnega mesta koordinator izobraževanja z dne 20. 4. 2015 (B3), ugotavlja, da je za izpodbijano redno odpoved obstajal utemeljen odpovedni razlog. Ob upoštevanju navedenega je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage za ugotovitev, da je pri toženi stranki zaradi ekonomskih razlogov prišlo do spremembe organizacije, v posledici česar je tožena stranka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V zvezi s tem so neutemeljene pritožbene navedbe tožnice, da se konkretni razlog odpovedi ne nanaša na toženo stranko. 

10. Na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je v spornem obdobju (torej v letu 2015) prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi, ne vpliva pritožbeno zatrjevanje tožnice, da je tožena stranka v letu 2014 poslovala uspešno. Za odločitev o utemeljenosti tožničine pritožbe prav tako ni odločilno, da tožena stranka posebnih listinskih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je pri njej dejansko prišlo do zmanjšanja obsega prodaje, ni predložila, saj je sodišče prve stopnje to dejstvo ugotovilo tudi na podlagi izvedbe preostalih dokazov. 

11. Glede na to, da je bilo v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno, da je bilo poslovanje tožene stranke v prvem tromesečju leta 2015 slabše od načrtovanega in slabše od poslovanja v primerljivem obdobju v letu 2014 in da je prišlo do ukinitve tožničinega delovnega mesta, so neutemeljene tudi pritožbene navedbe tožnice, da v času izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi odpovedni razlog še ni obstajal. Ob tem pritožbeno sodišče zaključuje, da ni bistvena pritožbena navedba tožnice, da tožena stranka ni predložila pogodb z delavci v Indiji oziroma pogodb z zunanjimi izvajalci, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je opravljanje tožničinega dela prevzela njena sodelavka. Iz dokaznega postopka (izpovedba prič E.E. in C.C.) izhaja, da je C.C. po tožničinem prenehanju delovnega razmerja prevzela njeno delo. To pa pomeni, da je neutemeljen pritožbeni očitek tožnice, da tožena stranka ni predložila nobenih dokazov o prerazporeditvi njenih del na druge delavce. Ob tem je treba ugotoviti, da v dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi delavka C.C. po vrnitvi delavke D.D. (ki jo je C.C. nadomeščala zaradi porodniškega dopusta) ostala na delu pri toženi stranki. Iz izpovedbe priče C.C. izhaja, da je pogodba o zaposlitvi, ki jo je pri toženi stranki sklenila za določen čas, po izteku tega časa prenehala. 

12. Pritožbene navedbe tožnice v zvezi z obsegom opravljanja njenega dela na določenih PL so pritožbene novote, ki jih tožnica prvič uveljavlja v pritožbi in za katere ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. Tožnica za te trditve (ki, kot je bilo že ugotovljeno, predstavljajo pritožbene novote) sicer ni predlagala nobenih dokazov.

13. Glede na to, da je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno, da je tožena stranka sicer v spornem obdobju iskala druge delavce, vendar za druga delovna mesta (za katera so določene drugačne delovne naloge oziroma odgovornosti kot za delo, ki ga je opravljala tožnica - A3, B2) je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tudi na podlagi navedenega dejstva ni mogoče ugotoviti, da potreba po tožničinem delu pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi ni prenehala. 

14. Neutemeljena je tudi pritožbena trditev tožnice, da bi morala tožena stranka pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici upoštevati določbo 98. člena ZDR-1 in da je sodišče prve stopnje v zvezi s tem dejansko stanje nepopolno ugotovilo. Pritožbeno sodišče glede navedenega ugotavlja, da se v postopku pred sodiščem prve stopnje vprašanje uporabe 98. člena ZDR-1 (torej ali bi morala tožena stranka pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici upoštevati določbe ZDR-1, ki se nanašajo na odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov) sploh ni zastavilo. Te pritožbene trditve so zato po zaključku pritožbenega sodišča neupoštevne pritožbene novote, saj tožnica ni izkazala, da teh trditev ni mogla navesti pravočasno (glede na prvi odstavek 337. člena ZPP). Ob tem sicer pritožbeno sodišče dodaja, da je iz podatkov spisa razvidno, da je bilo pri toženi stranki v spornem obdobju zaposlenih 400 delavcev (izpovedba zakonitega zastopnika tožene stranke), niti iz zatrjevanj strank niti iz dokaznega postopka pa ne izhaja, da bi tožena stranka ugotovila, da bo zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo v obdobju 30 dni najmanj 30 delavcem pri toženi stranki. Glede na navedeno je ta pritožbeni očitek tožnice tudi vsebinsko neutemeljen. 

15. Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba tožničino pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). 

16. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Ker se predmetni spor uvršča med spore o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, tožena stranka glede na 5. točko 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Zveza:
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.

Datum zadnje spremembe:
17.05.2017

Vir: www.sodnapraksa.si