Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 15.4.2019 10:44:29

Spremembe Družinskega zakonika - od 15. 4. 2019 dalje

Rubrika: Ne spreglejteprint Natisni

Spremembe Družinskega zakonika - od 15. 4. 2019 dalje Ključne novosti družinskega zakonika, ki pričnejo veljati z 15.4.2019.

Družinski zakonik je pričel veljati pred dvema letoma, in sicer 15. 4 .2017. Novosti, ki jih prinaša so bile sprejete s cilji posodobitve družinsko pravne zakonodaje, izboljšanja položaja otrok v družinskih razmerjih in zagotovitev učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka, izboljšanje pravne varnosti državljanov na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih ter nenazadnje, poenotenja postopkov glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otrok.

Ključne novosti družinskega zakonika, ki pričnejo veljati z 15.4.2019 so:

1. ŠIRŠE ZASTAVLJEN POJEM DRUŽINE 

Družina je življenjska skupnost otroka, ne glede na starost otroka, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, ki ni njegov starš ali posvojitelj, pod pogojema, da v skupnosti vlada individualni odnos skrbi odrasle osebe za otroka in da gredo po zakonu odrasli osebi v razmerju do otroka določene obveznosti in pravice, ki jih imajo sicer starši v okviru starševske skrbi. 

2. OPREDELJENA DEFINICIJA POJMA OTROK 

Otrok je človeško bitje, mlajše od 18 let, razen če zakon, ki se uporablja za otroka, določa, da se polnoletnost doseže že prej. Z zakonikom se ohranja osnovna usmeritev družinskih razmerij, in sicer korist otroka, ki je opredeljena kot načelo. 

3. VNAPREJ IZRAŽENA VOLJA STARŠEV

Starši lahko za primer smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi vnaprej izrazijo voljo glede osebe, kateri se otrok zaupa v varstvo in vzgojo, sorodnika, ki se mu podeli starševska skrb, posvojitelja ali skrbnika. Veljavnost vnaprej izražene volje staršev se presoja enako kot veljavnost oporoke. Če se v naprej izraženi volji staršev razlikujeta, o upoštevanju volje presodi sodišče. Sodišče vnaprej izraženo voljo staršev upošteva, če ta ni v nasprotju s koristjo otroka. Ta del zakonika se uporablja že od 15. 4. 2017.

4. ODSVOJITEV IN OBREMENITEV STVARI IZ OTROKOVEGA PREMOŽENJA

Družinski zakonik ne predvideva več soglasja centra za socialno delo za pravne posle, pri katerih otroke zastopajo njihovi starši. Soglasje centra za socialno delo pa bo še nadalje potrebno v primerih, ko bo sodišče odločilo o omejitvi starševske skrbi ter v primerih, ko bo sodišče odločilo, da se otrok postavi pod skrbništvo. 

5. UVEDBA POGODBE O UREDITVI PREMOŽENJSKOPRAVNIH RAZMERIJ

Na podlagi pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij se bosta zakonca ali zunajzakonska partnerja lahko prosto dogovorila glede njunega premoženjskega režima. 

6. MOŽNOST MEDIACIJE V DRUŽINSKO PRAVNIH ZADEVAH TUDI PRED ZAČETKOM IN PO KONCU SODNEGA POSTOPKA 

Trenutno se mediacija izvaja zgolj tekom sodnega postopka. 

7. MOŽNOST RAZVEZE ZAKONSKE ZVEZE PRED NOTARJEM V OBLIKI NOTARSKE LISTINE 

Možnost razveze v obliki notarske listine bo možna v primerih, ko zakonca ne bosta imela skupnih mladoletnih otrok.

8. SPREMEMBA IZRAZA ''RODITELJSKA PRAVICA'' V ''STARŠEVSKA SKRB''.

Izraz roditeljska pravica kot celota pravic in obveznosti staršev do svojega otroka je zamenjan z izrazom »starševska skrb«. Spremenjeni izraz izhaja iz dejstva, da gre po eni strani za obveznost staršev do otrok, po drugi strani pa imajo prav takšne obveznosti tudi morebitni posvojitelji, ki sicer niso roditelji, so pa starši.

9. ODLOČITEV SODIŠČA O SKUPNI VZGOJI IN VARSTVU TUDI BREZ SOGLASJA/SPORAZUMA STARŠEV

Sodišče bo lahko o skupni vzgoji in varstvu odločilo tudi brez soglasja/sporazuma staršev.

10. NOV INSTITUT PODELITVE STARŠEVSKE SKRBI SORODNIKU 

Za otroka, ki nima živih staršev, lahko sodišče bližjemu sorodniku, ki izpolnjuje pogoje in je pripravljen celovito prevzeti skrb za otroka, podeli starševsko skrb. Gre za sorodnike v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena. 

11. PRENOS PRISTOJNOSTI ODLOČANJA IZ CENTROV ZA SOCIALNO DELO NA SODIŠČA O:

  • ukrepih za varstvo koristi otroka 

Ukrepi za varstvo koristi otroka po predlogu zakonika so nujni ukrepi, začasne odredbe in ukrepi trajnejšega značaja. V primerih, ko bo z verjetnostjo izkazana tako huda ogroženost otroka, da bo njegove koristi mogoče zavarovati le s takojšnjim odvzemom otroka staršem, bo otroka odvzel center za socialno delo, tudi s pomočjo policije, če bo to potrebno. Otrok bo nemudoma nameščen k drugi osebi, v krizni center, v rejništvo ali v zavod. V teh primerih bo moral center za socialno delo v roku 12 ur pristojnemu sodišču posredovati predlog za izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka, o čemer bo moralo sodišče odločiti najkasneje pa v 24 urah. 

Predlog zakonika pri vsakem ukrepu posebej določa koliko časa lahko traja, določa stalno preverjanje utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa in zavezuje center za socialno delo, da spremlja izvajanje ukrepa. 

  • posvojitvah 

O posvojitvah bo odločilo sodišče na predlog CSD, ki bo pred začetkom postopka pred sodiščem izvedel postopek ugotavljanja pogojev za posvojitev in izbire posvojitelja.

  • Pomembne novosti pri posvojitvah so tudi: 
    • da zakonik ne predvideva starostne omejitve za podajanje otrokovega mnenja, 
    • da pred rojstvom dano soglasje staršev za posvojitev staršev ne veže, niti ne morejo dati soglasja pred osmim tednom otrokove starosti, 

    • da je posvojitev načeloma mogoča po preteku šestih mesecev od izpolnitve zakonskih pogojev (po ZZZDR je ta rok 1 leto), 

    • vzpostavitev centralne zbirke otrok in kandidatov za posvojitev, kot tudi centralne zbirke v Republiki Sloveniji izvedenih posvojitev.

  • Rejništvu in skrbništvu

    • namestitvah v rejništvo kot posledici ukrepa za varstvo koristi otroka ali pa v primeru soglasja staršev), imenovanju in razrešitvi rejnika.

    • vseh skrbniških zadevah

Prenos pristojnosti odločanja na sodišča o vseh skrbniških zadevah, vključno z imenovanjem in razrešitvijo skrbnika, se iz CSD prenaša na sodišče. Izjema bo glede skrbništva za posebni primer, kjer bosta pristojna CSD in sodišče ter organ pred katerim teče postopek. Skladno z določbami zakonika institutov odvzema poslovne sposobnosti in podaljšanja roditeljske pravice ni več. Te osebe bo sodišče lahko postavilo pod skrbništvo.

Ključne besede:
družinski zakonik
nov družinski zakonik

Zadnji članki iz rubrike:

22.7.2019 16:01:21:
Odgovor Združenja bank na novinarsko vprašanje glede transakcijskega računa za družbo z omejeno odgovornostjo

16.7.2019 15:05:44:
Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti od 1. julija 2019

5.7.2019 11:09:30:
Dela prosti dnevi v Sloveniji

4.7.2019 13:36:42:
Podjetja morajo strankam in zaposlenim omogočati dostop do lastnih osebnih podatkov

2.7.2019 11:35:21:
Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti od 1. 7. 2019 dalje

Najnovejši članki:

19.7.2019 13:07:44:
Dohodek iz delovnega razmerja

19.7.2019 13:01:53:
8.0 Dohodek iz delovnega razmerja: PREDLAGANJE OBRAČUNOV DAVČNEGA ODTEGLJAJA

19.7.2019 12:56:41:
7.0 Dohodek iz delovnega razmerja: OPROSTITVE PRI PLAČEVANJU PRISPEVKOV

19.7.2019 12:50:23:
6.0 Dohodek iz delovnega razmerja: IZJEME IN POSEBNOSTI V ZVEZI S PLAČEVANJEM PRISPEVKOV

19.7.2019 11:03:02:
5.0 Dohodek iz delovnega razmerja: PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT