Ugotovljeno je bilo, da je najvišjemu tveganju za pranje denarja izpostavljen bančni sektor, sledi mu sektor vrednostnih papirjev, zavarovalniški sektor, sektor samostojnih nefinančnih dejavnosti in poklicev (med katere spadajo igralnice, trgovci z nepremičninami, trgovci z dragocenimi kovinami in kamni, revizorji, računovodje, odvetniki in notarji) ter sektor ostalih finančnih inštitucij.

Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja je šele z novim Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16, v nadaljevanju ZPPDFT-1), ki je stopil v veljavo dne 19. 11. 2016, pridobil pristojnost izvajanja inšpekcijskih nadzorov ter v preteklosti inšpekcijskih nadzorov zaradi manjkajoče pravne podlage ni izvajal.

Nadzor nad izvajanjem določb ZPPDFT-1 je v pristojnosti več nadzornih organov, ki nadzorujejo posamezne vrste zavezancev. Ti nadzorni organi so Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor, Finančna uprava RS, Tržni inšpektorat RS, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, Slovenski inštitut za revizijo, Odvetniška zbornica in Notarska zbornica.

Navedeni nadzorni organi opravljajo nadzor vsak nad določeno vrsto zavezancev kot t. i. primarni nadzorniki. Več zavezancev pa do uveljavitve novega ZPPDFT-1 ni imelo določenega nobenega nadzornega organa, ki bi lahko opravljal inšpekcijski nadzor. Ta sistemska pomanjkljivost je bila odpravljena z uveljavitvijo ZPPDFT-1, po katerem ima Urad pristojnost izvajati inšpekcijski nadzor nad vsemi zavezanci, tako tistimi, ki imajo sicer tudi primarnega nadzornika, kot tistimi, ki drugega nadzornega organa nimajo.

Skladno s 140. členom ZPPDFT-1 Urad (enako kot ostali nadzorni organi) pri načrtovanju nadzora upošteva:

• podatke o ugotovljenih tveganjih za pranje denarja in financiranje terorizma iz nacionalne ocene tveganja,
• podatke o specifičnih nacionalnih in mednarodnih tveganjih, povezanih s strankami, produkti in storitvami,
• podatke o tveganju posameznih zavezancev in druge razpoložljive podatke, ter
• pomembne dogodke ali spremembe v zvezi z upravljanjem in vodenjem zavezanca ter spremembo dejavnosti.

1. Sistemski inšpekcijski nadzori:

V okviru nacionalne ocene tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma je bila opravljena sektorska analiza, iz katere je razvidno, kateri sektorji so bolj izpostavljeni navedenim tveganjem. Analiza je bila narejena za naslednje sektorje: bančni sektor, sektor vrednostnih papirjev, zavarovalniški sektor, sektor drugih finančnih inštitucij (med katere spadajo menjalnice, leasing itd.) ter samostojne nefinančne dejavnosti in poklici (med katere spadajo igralnice, trgovci z nepremičninami, trgovci z dragocenimi kovinami in kamni, revizorji, računovodje, odvetniki in notarji). Na podlagi ocenjene ranljivosti posameznih sektorjev, zbranih podatkov ter analize tveganja je bilo ugotovljeno, da je bančni sektor izpostavljen najvišjemu tveganju za pranje denarja, sledi mu sektor vrednostnih papirjev, zavarovalniški sektor, sektor samostojnih nefinančnih dejavnosti in poklicev ter sektor ostalih finančnih inštitucij.

Urad ocenjuje, da je potrebno v zvezi s specifičnimi nacionalnimi in mednarodnimi tveganji posebno pozornost nameniti izvajanju določb ZPPDFT-1 pri zavezancih v povezavi s strankami, ki so povezane z državami, ki so uvrščene na seznam visoko tveganih tretjih držav s strateškimi pomanjkljivostmi, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ali financiranja terorizma, ali pri katerih obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma (t. i. visoko tvegane države).

Sistemski inšpekcijski nadzori bodo po vsebini usmerjeni pretežno v nadzor nad spoštovanjem določb, ki se nanašajo na:

• izdelavo ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma s poudarkom na segmentiranju strank,
• izvajanje ukrepov za poznavanje stranke (pregled stranke) s poudarkom na ugotavljanju dejanskih lastnikov in
• skrb za redno strokovno usposabljanje zaposlenih ter zagotovitev redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog po ZPPDFT-1.

Pri vseh treh ključnih segmentih bo poseben poudarek na področju t. i. visoko tveganih držav.

2. Prioritetni inšpekcijski nadzori:

Prioritetni inšpekcijski nadzori bodo izvedeni na osnovi prejetih pobud, prijav in lastnih analiz v tistih primerih, ko je prednostna obravnava upravičena z vidika javnega interesa. Javni interes bo izkazan, kadar bodo zatrjevane kršitve predstavljale večje finančne posledice oziroma verjetnost storitve kaznivega dejanja pranja denarja ali financiranja terorizma. Prioritetno bodo obravnavane zadeve, pri katerih gre za večkratne kršitve, ki kažejo na očitno nezakonito poslovanje zavezanca, ponavljajoče se kršitve oziroma večje število kršitev ali posamezne kršitve, ki so uvrščene med najtežje kršitve ZPPDFT-1. Prav tako bodo prioritetno izvedeni inšpekcijski nadzori v primerih, ko so ugotovitve nadzornikov pomembne za delo drugih organov ali inštitucij.

3. Ostali inšpekcijski nadzori:

Urad bo izvedel samostojne inšpekcijske nadzore predvsem pri tistih zavezancih, ki svojega primarnega nadzornika nimajo, in sicer:

pri pošti, če opravlja storitve prenosa denarja (vplačila in izplačila) prek poštne nakaznice;

pri pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo:

• izdajanja in upravljanja drugih plačilnih sredstev (npr. menic in potovalnih čekov), pri čemer ne gre za plačilno storitev v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme,
• izdajanja garancij in drugih jamstev,
• upravljanja naložb za tretje osebe in svetovanja v zvezi s tem ter upravljanja naložb Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja Slovenski državni holding,
• oddajanja sefov,
• računovodskih storitev,
• storitev davčnega svetovanja,
• podjetniških ali fiduciarnih storitev,
• trgovanja z umetninami,
• organiziranja ali izvajanja dražb,
• izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.

Nadzori bodo usmerjeni tudi v tiste zavezance, za katere Urad razpolaga s podatki o morebitnem nedoslednem izvajanju ukrepov po ZPPDFT-1, bodisi na podlagi prijav in pobud, bodisi na podlagi lastne analize podatkov, s katerimi razpolaga.

Zavezanci, pri katerih so izvedene pomembnejše spremembe v zvezi z upravljanjem in vodenjem oziroma izvajanjem dejavnosti, ki lahko vplivajo na izvajanje določb ZPPDFT-1, so lahko predmet posamičnega nadzora s strani Urada ali pa skupnega nadzora tako Urada kot primarnega nadzornega organa.

Glede na obstoječe organizacijske in kadrovske pogoje Urad načrtuje v letu 2019 izvesti samostojnih 100 nadzorov nad izvajanjem določb ZPPDFT-1 pri zavezancih.

4. Prekrškovni postopki:

Prekrškovni postopki se bodo vodili ažurno skladno z izvedbo posameznih inšpekcijskih nadzorov ob upoštevanju določb Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US).

5. Skupni inšpekcijski nadzori:

Skladno z nacionalno oceno tveganja in določbo 155. člena ZPPDFT-1 bo Urad sodeloval s primarnimi nadzorniki z namenom vzpostavitve primerljivih metodoloških pristopov, poenotenja nadzorniških praks in prenosa dobrih praks pri izvajanju nadzora pri naslednjih skupnih nadzorih:

• z Banko Slovenije v bančnem sektorju,
• z Agencijo za trg vrednostnih papirjev v sektorju vrednostnih papirjev,
• z Agencijo za zavarovalni nadzor v zavarovalniškem sektorju,
• s Finančno upravo RS pri prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo,
• s Tržnim inšpektoratom RS pri kreditodajalcih in subjektih, ki poslujejo z nepremičninami
• z Odvetniško zbornico pri odvetnikih in odvetniških družbah in
• z Notarsko zbornico pri notarjih.

Skupni nadzori se bodo izvajali tako v finančnem kot v nefinančnem sektorju po predhodnem dogovoru s primarnimi nadzorniki.

Vir: MJU