Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 11.4.2019 16:19:26

Prioritete FURS pri inšpekcijskih nadzorih v letu 2019

Rubrika: Ne spreglejteprint Natisni

Prioritete FURS pri inšpekcijskih nadzorih v letu 2019 Aktivnosti nadzora bodo usmerjene v odkrivanje in zmanjševanje obsega davčnih in carinskih utaj ter v izboljšanje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti.

1. Inšpekcijski nadzor FURS v letu 2019

Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) izvaja inšpekcijski nadzor na podlagi Zakona o finančni upravi (Uradni list RS, št. 25/14) in skladno s pravili Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17 in 13/18 – ZJF-H) in Zakona o inšpekcijskem nadzoru. Sistemski nadzor zavezancev se zagotavlja z letnim načrtom, ki se pripravi z analizo tveganja in objektivnimi kriteriji, s katerimi se upošteva načelo enakomernega izvajanja inšpekcijskega nadzora vseh zavezancev za davek in načelo pomembnosti davka, ki ga zavezanec za davek prispeva v javnofinančnih prihodkih. Objektivni kriteriji so pripravljeni zlasti na podlagi statističnih metod in predhodnih ugotovitev v postopkih nadzora. Določen del letnega načrta se pripravi tudi na osnovi prejetih informacij drugih državnih organov, prijav, mednarodnih zaprosil in drugih pobud, prav tako pa določen del nadzora poteka po metodi naključnega izbora, ki je eden izmed ključnih dejavnikov za izračun t. i. davčne vrzeli. Poleg kriterija pomembnosti posamezne dajatve v nacionalnih javnofinančnih prihodkih in proračuna Evropske unije, so se v letnem načrtu upoštevali tudi kriteriji zaščite državljanov, varnosti in varstva okolja.

Finančni inšpekcijski nadzori bodo tudi v letu 2019 ciljno usmerjeni na tvegana področja, pri čemer načrtujejo, da bodo opravili 5.562 inšpekcijskih nadzorov. Aktivnosti nadzora bodo usmerjene v odkrivanje in zmanjševanje obsega davčnih in carinskih utaj ter v izboljšanje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti. Pretežni del izborov za uvedbo finančnih nadzorov bo v letu 2019 centraliziran in ga bodo pripravile delovne skupine, ki so ustanovljene za pomembnejša področja tveganj.

V letu 2019 je načrtovano, da bo največji delež nadzorov davkov izvedenih na področju davka na dodano vrednost, sledi nadzor davka od dohodkov pravnih oseb, davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb, dohodnine in drugih dajatev. Kompleksnejše in večje utaje davkov bodo obravnavane v okviru finančnih preiskav.

Na področju DDV bo nadzor usmerjen predvsem na odkrivanje sistemskih utaj DDV, na odkrivanje zlorabe oprostitve plačila DDV pri dobavah blaga znotraj EU in na prepoznavo družb, ki so ustanovljene ali prodane z namenom izvajanja davčnih goljufij ter odkrivanje kaznivih dejanj. Pomemben del nadzora bo usmerjen na zavezance, ki neupravičeno uveljavljajo odbitek DDV, na identifikacijo zavezancev, ki se niso identificirani za DDV, pa bi glede na obseg in vrsto dejavnosti morali biti. Po področjih bodo aktivnosti nadzora v veliki meri usmerjene na nadzor dejavnosti spletne prodaje in dejavnosti trgovine s prevoznimi sredstvi.

Na področju davka od dohodkov pravnih oseb in davka od dohodkov iz dejavnosti bo nadzor usmerjen na pravilno izkazovanje prihodkov, odhodkov, uveljavljanje olajšav, prevrednotenje terjatev ter na tveganja prikritega izplačila dobička, tveganja pri odkupih lastnih deležev in pri izvzemu dividend. Izvajali se bodo nadzori podjetij, ki več let izkazujejo izgube, podjetij, ki prenehajo po skrajšanem postopku in nadzori storitvenih podjetij. Nadzirali se bodo zavezanci z nepridobitnimi dejavnostmi (društva) in zavezanci, ki poslujejo z davčnimi oazami.

Na področju davka od dohodkov pravnih oseb bo dan večji poudarek tudi na nadzoru transfernih cen. Nadzor na področju transfernih cen bo usmerjen na zavezance, pri katerih je zaznano večje tveganje obstoja nepravilnosti določanja transfernih cen, predvsem pri zavezancih, pri katerih je dobičkonosnost poslovanja nižja od dobičkonosnosti poslovanja primerljivih družb ter pri zavezancih, pri katerih je prišlo do preoblikovanja poslovanja. Nadzor se bo prioritetno izvajal pri zavezancih z večjim obsegom transakcij s povezanimi osebami ter zavezanci, ki izkazujejo prenizko davčno osnovo. Pomemben del nadzornih aktivnosti na področju transfernih cen je tudi posebna obravnava novo registriranih zavezancev, katerih ustanovitelji so tuje pravne osebe, kjer bodo s preventivnimi nadzori skušali zagotoviti visoko začetno stopnjo prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti.

Na področju davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb bo nadzor usmerjen na pravočasnost oddaje obračunov davčnih odtegljajev in obračune prispevkov za socialno varnost za dohodke iz delovnega razmerja (REK obrazci) za zaposlene delavce (s posebnim poudarkom pri napotenih delavcih v tujino), izplačevanje povračil stroškov dela zaposlencem in pravilnost davčne obravnave izvzetih stroškov za zasebno rabo.

FURS ima zaradi svojih pristojnosti veliko vlogo v boju zoper sivo ekonomijo, kjer izvajajo nadzorne aktivnosti na področju neregistriranih subjektov – delo in zaposlovanje na črno ter na področju registriranih zavezancev, kjer nadzor obsega prav tako zaposlovanje na črno in pravilnost evidentiranja prihodkov (npr. nadzori davčnega potrjevanja računov – davčne blagajne). Pri nadzoru zaposlovanja na črno izpostavljajo nadzor nad »operaterji«, ki davčno potrjujejo račune in nimajo ustrezne zavarovalne podlage za delo ter nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti proizvajalcev in dobaviteljev programske opreme za davčno potrjevanje računov. Nadzor sive ekonomije bo usmerjen na področja in dejavnosti, ki so na podlagi informacij iz okolja in izkušenj nadzorov iz preteklosti, opredeljene kot tvegane, in sicer gradbeništvo, taksisti, računovodski servisi, inštrukcije, varstvo otrok in oskrba starejših na domu, oddajanje sob v turistični najem (sobodajalci). V sklopu sive ekonomije bo obravnavano tudi področje elektronskega poslovanja, vključno s kriptovalutami.

S področja carin bo inšpekcijski nadzor v največji meri osredotočen na preverjanje skladnosti uvoznih postopkov z EU zakonodajo, predvsem v zvezi s pravilnim uvrščanjem blaga v kombinirano nomenklaturo, podvrednotenjem blaga, pravilnostjo izvedbe carinskega postopka 42 in ugotavljanjem pravilnosti porekla blaga. Aktivnosti nadzora s področja trošarin bodo usmerjene v preverjanje pravilnega obračunavanja trošarin, zlasti za naslednje trošarinsko blago: pivo, alkohol in alkoholne pijače ter energenti in električna energija. Nadzorne aktivnosti bodo usmerjene tudi v preverjanje upravičenosti uveljavljanja vračil trošarin za energetsko intenzivna podjetja, za industrijsko-komercialni namen ter komercialni prevoz. Na področju okoljskih dajatev bodo prioritetni nadzori usmerjeni v preverjanje pravilnosti obračunavanja okoljskih dajatev za komunalne vode.

V okviru skupne kmetijske politike se bo preverjala upravičenost izplačanih nadomestil Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada ter ustreznost sistema potrebne skrbnosti lesa in lesnih proizvodov v okviru Uredbe EU št. 995/2010, ki se izvaja v skladu s pooblastili iz Zakona o gozdovih.

Na področju prirejanja iger na srečo se bo s sistemskimi inšpekcijskimi nadzori nadzirala preglednost poslovanja koncesionarjev, odgovorno prirejanje iger na srečo, tveganje s področja pranja denarja, goljufij in drugih kaznivih ravnanj na področju prirejanja iger na srečo. Prioritetni inšpekcijski nadzori se bodo izvajali na področju preprečevanja nedovoljenega prirejanja iger na srečo preko interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev, preprečevanja pranja denarja in nedovoljenega opravljanja storitev za tujega prireditelja iger na srečo, ki v Republiki Sloveniji nima koncesije. Izvajali se bodo tudi nadzori nad delom institucij, ki izdajajo poročila o preizkusu igralne naprave, izvajajo certificiranje in preskušanje ter kontrolo igralnih naprav. Nadzor iger na srečo se odraža tudi v zaščiti posebnega javnega interesa, kot je zaščita igralcev v zvezi s preprečevanjem zasvojenosti in pranje denarja ipd.

2. Skupni inšpekcijski pregledi z drugimi inšpekcijami

Na podlagi ugotovitev v postopkih nadzora iz preteklih let, v letu 2019 z drugimi inšpektorati načrtujejo nadzore na naslednjih področjih:

  • dela tujcev v okviru čezmejnega opravljanja storitev in zaposlovanja tujcev (predvsem na področju pekarstva, gradbeništva in drugih rizičnih dejavnostih…);
  • dela in zaposlovanja na črno ter izdajanja računov v dejavnostih, kjer se opravlja pretežno gotovinsko poslovanje;
  • obračun davčnih obveznosti zaradi neizplačanega regresa;
  • v posameznih izpostavljenih dejavnostih (spletna prodaja, taksi dejavnosti, dejavnosti sobodajalcev, dejavnosti varstva otrok);
  • nadzor pri igrah na srečo.

3. Prekrškovni postopki

FURS v primeru ugotovljenih kršitev v okviru svoje pristojnosti izvede prekrškovni postopek. Postopki o prekrških se (razen v primerih izdaje plačilnega naloga na terenu) z namenom enotnega postopanja prekrškovnega organa in enake obravnave storilcev prekrškov, vodijo v prekrškovnih kompetenčnih centrih na štirih finančnih uradih. Vrsta in število izvedenih prekrškovnih postopkov sta odvisni od ugotovljenih kršitev v postopku inšpekcijskega nadzora. Na posameznih področjih so zaradi enotnosti postopanja FURS kot prekrškovnega organa in zagotavljanja enakosti pred zakonom glede ugotovljenih kršitev, izdane usmeritve sankcioniranja, ki so namenjene tako prekrškovnim kompetenčnim centrom kot tudi pooblaščenim uradnim osebam, ki vodijo prekrškovne postopke na terenu. Ravno slednjim se daje večji poudarek zaradi učinkovitejše izvedbe prekrškovnega postopka, saj imata zaznava prekrška na terenu in takojšnja izdaja plačilnega naloga večji učinek na storilca v smislu specialne prevencije.

4. Ocena deleža inšpekcijskih pregledov, izvedenih na podlagi prejetih prijav

Kot je bilo navedeno že uvodoma, bo pri uvedbi nadzorov prioriteta nujnost uvedbe nadzora in pomembnost davka v javnofinančnih prihodkih, pri čemer pa kot prioritetne nadzore obravnavajo tudi utemeljene prijave, ki imajo na podlagi izvedene analize, določeno višjo stopnjo tveganja in pobude organov pregona. FURS ocenjuje, da bo glede na pretekle izkušnje, na podlagi prejetih prijav uvedel okrog 10 % vseh načrtovanih inšpekcijskih nadzorov.

Vir: MJU

Ključne besede:
inšpekcijski nadzor
DDV
DDPO
prispevki
dohodnina

Zadnji članki iz rubrike:

23.4.2019 13:43:28:
Vpis v register nastavitvenih obratov 30. 4. 2019

23.4.2019 7:46:53:
Odgovor Združenja bank na novinarsko vprašanje glede zaprtja računa v banki

16.4.2019 15:20:19:
Dokup pokojninske dobe

15.4.2019 10:44:29:
Spremembe Družinskega zakonika - od 15. 4. 2019 dalje

15.4.2019 10:15:18:
Sprememba Odvetniške tarife

Najnovejši članki:

26.4.2019 10:51:45:
Državni zbor sprejel vladna predloga novel za razbremenitev regresa - 25. april 2019

25.4.2019 15:01:23:
Koledar poročanja - maj 2019

25.4.2019 12:55:19:
Objavljeni podatki iz letnih poročil za leto 2018

25.4.2019 11:21:13:
Popis zalog cigaret na dan 26. 4. 2019

23.4.2019 16:19:09:
Novosti pri davčnem potrjevanju računov

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT