Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 11.4.2019 9:37:45

Odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z ocenjevanjem in napredovanjem v javnem sektorju

Rubrika: Negospodarstvo, javni sektorprint Natisni

Odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z ocenjevanjem in napredovanjem v javnem sektorju

V okviru pristojnosti Ministrstva za javno upravo in zaradi zagotavljanja pravilnega in enakega odločanja uporabnikov proračuna, v nadaljevanju podajamo odgovore na najbolj pogosta in aktualna vprašanja s področja ocenjevanja delovne uspešnosti javnih uslužbencev in njihovega napredovanja v plačne razrede.

Odgovori so namenjeni predvsem organom državne uprave, upravam lokalnih skupnosti, pravosodnim organom, javnim zavodom in drugim uporabnikom proračuna, za katere velja Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08, 91/08 in 113/09: v nadaljevanju: uredba). Splošni akti, s katerimi se ureja postopek in način preverjanja izpolnjevanja  pogojev za napredovanje javnih uslužbencev iz tretjega, četrtega in petega odstavka 17. člena (Pogoji za napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred) Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18: v nadaljevanju: ZSPJS), torej javnih uslužbencev v drugih državnih organih, v javnih zavodih s področja zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v visokošolskih zavodih in v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti, so po vsebini največkrat zelo podobni ali celo enaki uredbi, zaradi česar so lahko primerno vodilo tudi pri odločanju teh uporabnikov proračuna glede napredovanja javnih uslužbencev in ocenjevanja njihovega dela.

Glede pridobitve pravice do izplačila napredovanj v plačne razrede in nazive že uvodoma velja opozoriti, da je bil dne 28.12.2018 v Uradnem listu RS št. 84/18 objavljen Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-V, s katerim je bil spremenjen in dopolnjen 16. člen ZSPJS.

Z novim četrtim odstavkom 16. člena se od 1. januarja 2019 dalje določa pravica do izplačila plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom javnih uslužbencev in funkcionarjev na sistemski ravni in enotno za vse javne uslužbence in funkcionarje, ki lahko napredujejo v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv na podlagi ZSPJS in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter določbah drugih predpisov in splošnih aktov, ki urejajo napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev v nazive, in sicer s 1. decembrom v letu, ko izpolnijo pogoje za napredovanje.

Dodajamo še, da novi peti odstavek 16. člena v zvezi s pravico do plače določa tudi izjemo, in sicer v primeru, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se premešča oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi javni uslužbenec oziroma funkcionar. V tem primeru javni uslužbenec oziroma funkcionar pridobi pravico do plače s pridobitvijo naziva ali višjega naziva.

Navedena ureditev je torej enaka ureditvi, kot je veljala v letih 2015, 2016, 2017 in 2018 na podlagi interventnih zakonov (nazadnje na podlagi Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/16)).

 

1. Kdo izda akt, ki ureja postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje za javne uslužbence v drugih državnih organih, javnih zavodih s področja zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, visokošolskih zavodih ter javne uslužbence v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti?

Splošni akt, ki ureja postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje izda:

  • v drugih državnih organih predstojnik državnega organa (tretji odstavek 17. člena ZSPJS),
  • v javnih zavodih s področja zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja direktor javnega zavoda v soglasju s pristojnim ministrom in ministrom, pristojnim za finance, v visokošolskih zavodih pa pristojni organ univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda s soglasjem Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije (četrti odstavek 17. člena ZSPJS),
  • v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti, minister, pristojen za znanost, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance (peti odstavek 17. člena ZSPJS).

Pred izdajo splošnega akta je potrebno pridobiti mnenje reprezentativnih sindikatov (sedmi odstavek 17. člena ZSPJS). Splošni akti se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije (šesti odstavek 17. člena ZSPJS).

2. Katere pogoje mora izpolnjevati javni uslužbenec za napredovanje v višji plačni razred?

Za napredovanje v višji plačni razred mora javni uslužbenec:

  1. izpolniti triletno napredovalno obdobje po ZSPJS in pridobiti tri letne ocene, ki mu omogočajo napredovanje (5. člen uredbe; tretji odstavek 16. člena ZSPJS) ali
  2. pridobiti ocene, ki iz naslova pretvorbe ocen v točke v obdobju šestih let v povprečju dajo seštevek najmanj tri (5. člen uredbe).

3. Kdaj se prične šteti napredovalno obdobje?

Napredovalno obdobje se začne šteti s prvo zaposlitvijo v javnem sektorju ali z zadnjim napredovanjem v višji plačni razred (tretji odstavek 16. člena ZSPJS in drugi odstavek 2. člena uredbe). V primeru prehoda na delovno mesto višjega tarifnega razreda in posledično prekinitve napredovalnega obdobja, pa se začne napredovalno obdobje šteti z razporeditvijo na delovno mesto višjega tarifnega razreda.

4. Kaj se upošteva pri določitvi napredovalnega obdobja?

Pri določitvi napredovalnega obdobja  je treba upoštevati:

  • začetek teka napredovalnega obdobja (sklenitev delovnega razmerja, zadnje napredovanje),
  • morebitne prekinitve teka napredovalnega obdobja (napredovalno obdobje se prekine v primeru razporeditve na delovno mesto v  višjem tarifnem razredu in tudi v primeru razporeditve na delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu, če ne gre za delovna mesta iste plačne podskupine ali za istovrstna oziroma sorodna delovna mesta različnih plačnih skupin)
  • interventne ukrepe (leti 2011 (četrti odstavek 8. člena ZIU) in 2014 (drugi odstavek 68. člena ZIPRS1415) se ne štejeta v napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred).

5. V katerih primerih prehod javnega uslužbenca na drugo delovno mesto v okviru javnega sektorja ne prekine napredovalnega obdobja oz. kdaj se napredovalno obdobje prekine?

Javnemu uslužbencu se napredovalno obdobje ne prekine v primeru, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah (drugi odstavek 8. člena uredbe).

Glede na zgoraj navedeno določbo se torej napredovalno obdobje prekine:

  • če javni uslužbenec zasede delovno mesto v višjem tarifnem razredu (ne glede na to, ali zasede delovno mesto v isti ali drugi plačni podskupini) ali
  • če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu v drugi plačni podskupini (razen, če gre za istovrstna oziroma sorodna delovna mesta).

6. Ali premestitev javnega uslužbenca na drugo delovno mesto v višjem tarifnem razredu prekine napredovalno obdobje?

Da (glej odgovor zgoraj).

7. Ali napredovanje v višji naziv na delovnem mestu prekine napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred?

Praviloma NE, saj je prekinitev napredovalnega obdobja vezana na stopnjo izobrazbe, ki se zahteva za delovno mesto oziroma na tarifni razred delovnega mesta in so nazivi posameznega delovnega mesta praviloma nazivi istega tarifnega razreda.

V izjemnim primerih, ko pravila sistemizacije dopuščajo, da je delovno mesto sistemizirano v  nazivih različnih tarifnih razredov, pa se napredovalno obdobje z napredovanjem v naziv višjega tarifnega razreda prekine.

8. Ali se napredovalno obdobje javnega uslužbenca ob uvrstitvi v plačni razred na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS prekine?

Ne, uvrstitev v višji plačni razred na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS ne prekine napredovalnega obdobja. Več o tem:

http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/DPJS/Napredovanja/Tek_napr_obd_IIodst19clena.doc .

9. Napredovanje po preteku najmanj šestih let in povprečni oceni najmanj dobro (peti odstavek 5. člena uredbe)

Pogoji in ocene (koliko in katere ocene se upoštevajo):

Za napredovanje po petem odstavku 5. člena uredbe je treba izpolniti dva pogoja, in sicer pretek najmanj šestih let in povprečna ocena dobro v tem obdobju, pri čemer pa mora javni uslužbenec v tem obdobju zbrati najmanj tri ocene. Šestletno obdobje je treba obravnavati kot napredovalno obdobje.

V primeru, ko ima javni uslužbenec v šestletnem obdobju več kot tri ocene, se pri določitvi povprečne ocene upoštevajo vse ocene. Za namen napredovanja po 5. odstavku 5. člena uredbe se upoštevajo ocene za leto 2006 in kasnejše.

Povprečna ocena se določi tako, da se vsota vseh ocen deli s številom ocen, pridobljenih v napredovalnem obdobju.

Primer: JU ima 5 ocen (3,2,4,3,3)

Povprečna ocena= (3+2+4+3+3)/5=3 (javni uslužbenec torej izpolnjuje pogoje za napredovanje za en plačni razred na podlagi 5/5. člena uredbe). 

Vpliv interventnih predpisov na napredovanje po 5. odstavku 5. člena uredbe:

Na napredovalno obdobje in samo pravico do napredovanja vplivajo interventni ukrepi. Torej se leti 2011 in 2014 ne štejeta v napredovalno obdobje. Prav tako se v letih 2011, 2013 in 2014 ne napreduje v višji plačni razred. Pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje  v višji plačni razred, torej pri določitvi povprečne ocene, pa se upoštevajo vse ocene (tudi ocene za leta 2011, 2013 in 2014).

Sosledje ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje v povezavi z uporabo določbe 5. odstavka 5. člena uredbe:

Najprej se preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje po preteku tri letnega napredovalnega obdobja (po 1. odstavku v povezavi z 2. in 3. odstavkom 5. člena uredbe).

Če javni uslužbenec ne izpolnjuje pogojev, se četrto leto ponovno preverja izpolnjevanje pogojev na podlagi treh najugodnejših ocen v napredovalnem obdobju (4. odstavek 5. člena uredbe).

Če še vedno ne izpolnjuje pogojev, se peto leto, zopet na podlagi najugodnejših treh ocen napredovalnega obdobja, preverja izpolnjevanje pogojev za napredovanje (4. odstavek 5. člena uredbe).

Če še vedno ne izpolnjuje pogojev, se šesto leto, ponovno, najprej na podlagi treh najugodnejših ocen, preverja izpolnjevanje pogojev za napredovanje po 4. odstavku 5. člena uredbe in če ne izpolni pogojev po prvem do vključno četrtem odstavku 5. člena uredbe, se nato preverja še izpolnjevanje pogojev za napredovanje po 5. odstavku istega člena (ugotavlja se povprečna ocena  v napredovalnem obdobju).

Če tudi po 5. odstavku 5. člena uredbe ne izpolni pogojev za napredovanje, se nato vsako naslednje leto najprej preverja izpolnjevanje pogojev na podlagi 4. odstavka 5. člena uredbe (torej ali na podlagi treh najugodnejših ocen napredovalnega obdobja izpolnjuje pogoje za napredovanje) in če jih ne izpolni, se nato izvede še preverjanje po 5. odstavku 5. člena uredbe, upoštevaje povprečno oceno v napredovalnem obdobju (vsota vseh ocen deljena s številom vseh ocen). Torej se šestletno napredovalno obdobje podaljšuje, kar praviloma pomeni večje število ocen, ki so podlaga za določitev povprečne ocene v napredovalnem obdobju. Potem, ko javni uslužbenec napreduje po 5. odstavku 5. člena Uredbe, se mu z dnem napredovanja v plačni razred na tej podlagi, napredovalno obdobje začne šteti znova. 

10. Na podlagi česa se ocenjuje delovna uspešnost javnega uslužbenca? Kako se izkazuje delovna uspešnost?

Delovna uspešnost javnega uslužbenca se ocenjuje glede na rezultate dela, samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela, zanesljivost pri opravljanju dela, kvaliteto sodelovanja in organizacijo dela ter druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela (prvi odstavek 17. člena ZSPJS, Priloga III uredbe).

Delovno uspešnost javni uslužbenec izkazuje z letno oceno.

11. Katere javne uslužbence je potrebno oceniti?

Oceni se javne uslužbence, ki so zaposleni za določen ali nedoločen čas, za polni delovni čas ali delovni čas, krajši od polnega delovnega časa (prvi odstavek 4. člena uredbe), če so v prejšnjem koledarskem letu opravljali delo najmanj šest mesecev. Ocenijo se tudi tisti javni uslužbenci, ki so zaradi napotitve s strani delodajalca odsotni več kot šest mesecev in ki so odsotni več kot šest mesecev zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva (tretji odstavek 4. člena uredbe).

12. V katerih primerih ni potrebno oceniti javnega uslužbenca, ki je odsoten več kot šest mesecev zaradi napotitve s strani delodajalca, poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva (tretji odstavek 4. člena uredbe)?

V skladu z uredbo se tudi javni uslužbenci, ki so odsotni več kot šest mesecev zaradi napotitve s strani delodajalca, poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva ocenijo, vendar je potrebno upoštevati tudi stališče Višjega delovnega in socialnega sodišča, da je »prisotnost na delu osnovni predpogoj, da se rezultati ter delovne in strokovne kvalitete lahko ocenijo. To pa pomeni, da navedene javne uslužbence v primeru, ko so ti odsotni celotno ocenjevalno obdobje, ni mogoče oceniti.«  V primerih določitve ocene zaposlenim, ki so v obdobju enega leta prisotni na delu zgolj nekaj dni ali nekaj tednov, mora odgovorna oseba oz. nadrejeni javnega uslužbenca, ki ga določi odgovorna oseba, samostojno presoditi, ali glede na opravljene delovne naloge, javnemu uslužbencu sploh lahko določi oceno ali ne. Več o tem:

http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/DPJS/doc/DOPIS_NEOC_MIN_PB_03022011.DOC

13. Ali se ocenijo tudi javni uslužbenci, ki so več kot šest mesecev odsotni iz razlogov, ki niso določeni v tretjem odstavku 4. člena uredbe (npr. dopust, nega ožjega družinskega člana,..)?

Uredba v tretjem odstavku 4. člena določa, da se pri postopku ocenjevanja ocenijo javni uslužbenci, ki so v prejšnjem koledarskem letu opravljali delo najmanj šest mesecev. Ocenijo se tudi tisti javni uslužbenci, ki so zaradi napotitve s strani delodajalca odsotni več kot šest mesecev in ki so odsotni več kot šest mesecev zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva (porodniški dopust).

Iz zgoraj navedene določbe izhaja, da se v primerih odsotnosti, ki traja več kot šest mesecev ocenijo le tisti javni uslužbenci, ki so zaradi napotitve s strani delodajalca odsotni več kot šest mesecev in ki so odsotni več kot šest mesecev zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva (porodniški dopust). Torej se javni uslužbenci v vseh ostalih primerih, ko v koledarskem letu dela niso opravljani najmanj šest mesecev iz drugih razlogov (na primer zaradi izrabe letnega dopusta, začasne nezmožnosti javnega uslužbenca za delo iz drugih razlogov, kot so določeni v tretjem odstavku 4. člena uredbe, odsotnosti zaradi nege družinskega člana,…), ne ocenijo.

14. Ali se ocenjuje pripravnike in ali se čas pripravništva šteje v napredovalno obdobje?

Da, ocenjuje se tudi pripravnike in čas pripravništva se šteje v napredovalno obdobje.

V skladu s tretjim odstavkom 4. člena uredbe se namreč ocenijo vsi javni uslužbenci, ki so v prejšnjem koledarskem letu opravljali delo najmanj šest mesecev in tudi tisti, ki so zaradi napotitve delodajalca, poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva, odsotni več kot šest mesecev.

Napredovalno obdobje pa je čas od prve zaposlitve v javnem sektorju oziroma od zadnjega napredovanja.

15. Ali se ocenjuje volonterske pripravnike?

Ne, volonterski pripravniki se ne ocenijo, saj nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi (124. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US v povezavi s prvim odstavkom 4. člena uredbe).

16. Ali lahko predstojnik oceni javnega uslužbenca za pretekla ocenjevalna obdobja v tekočem napredovalnem obdobju?

Da, predstojnik lahko oceni javne uslužbence za pretekla ocenjevalna obdobja v tekočem napredovalnem obdobju, v kolikor razpolaga z verodostojnimi kazalniki za določitev ocene na način iz četrtega odstavka 4. člena uredbe. Več o tem:

http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/DPJS/Napredovanja/ocenjevanje_za_pretekla_obdobja.doc

17. Kdo oceni javne uslužbence v primeru premestitve pri istem uporabniku proračuna na drugo delovno mesto?

Javne uslužbence oceni oseba,ki je bila zadnja nadrejena javnemu uslužbencu v ocenjevalnem obdobju. V primerih, ko nadrejeni spremlja delo javnega uslužbenca pretežni del ocenjevalnega obdobja in ga pred začetkom izvedbe postopka ocenjevanja javnih uslužbencev (to pomeni pred 1.1. v koledarskem letu) nadomesti drugi nadrejeni, mora nadrejeni, ki je pretežni del ocenjevalnega obdobja spremljal delo javnega uslužbenca v celoti izpolniti ocenjevalni list in javnemu uslužbencu določiti tako imenovano “delno oceno”. S to oceno se javnega uslužbenca ne seznani, temveč je ta “delna ocena” v pomoč aktualnemu nadrejenemu, ki mora, na podlagi drugega odstavka 4. člena Uredbe, izvesti postopek ocenjevanja javnega uslužbenca najkasneje do 15. marca. Več o tem:

http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/DPJS/doc/OC_JU_PREN_MAN_14022013_POSL.DOC

18. Za katero delovno mesto se oceni javni uslužbenec, ki je znotraj ocenjevalnega obdobja razporejen na delovno mesto v višjem tarifnem razredu?

Javni uslužbenec se za posamezno ocenjevalno obdobje oceni za delovno mesto, ki ga je zasedal ob preteku ocenjevalnega obdobja, torej za delovno mesto, ki ga je zasedal 31.12..

19. Kako se ocenjujejo javni uslužbenci, ki pri enem delodajalcu opravljajo naloge na dveh delovnih mestih?

Delodajalec oceni javnega uslužbenca za vsako posamezno delovno mesto.

Prav tako se postopek napredovanja, torej preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje, izvede za vsako delovno mesto, ki ga javni uslužbenec zaseda, posebej.

Glede na to, ali javni uslužbenec izpolnjuje pogoje za napredovanje na posameznem delovnem mestu ali ne, lahko napreduje na obeh delovnih mestih ali samo na enem ali pa celo na nobenem.

20. Kako in kdo ocenjuje javne uslužbence, ki imajo pri dveh delodajalcih sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polovični delovni čas?

Vsak delodajalec oceni javnega uslužbenca za delo na delovnem mestu, ki ga zaseda pri njemu.

21. Katere ocene se upoštevajo, ko javni uslužbenci, ki opravljajo naloge na dveh različnih delovnih mestih pri istem ali drugem delodajalcu in imajo zato za eno ocenjevalno obdobje dve oceni, torej za vsako delovno mesto posebej, (vprašanje 19 in 20), sklenejo delovno razmerje za polni delovni čas za eno delovno mesto?

Upoštevajo se ugodnejše ocene, pridobljene v napredovalnem obdobju.

22. Kako je s prenosom plačnih razredov napredovanj v primeru iz 21. točke?

V primeru, ko javni uslužbenec sklene delovno razmerje za  polni delovni čas za eno delovno mesto, predhodno pa je zasedal dve delovni mesti (ali v okviru istega ali pri dveh različnih delodajalcih), se pri določitvi plače, upoštevaje določbe 20. člena ZSPJS (isti ali nižji tarifni razred), upošteva najvišje že pridobljeno število plačnih razredov napredovanj (torej v primeru dveh delovnih mest, na katerih je pridobil različno število plačnih razredov, se upošteva višje število napredovanj). Če se plača določa na podlagi prvega dostavka 19. člena ZSPJS (višji tarifni razred), pa se upošteva najvišji pridobljeni plačni razred.

23. Ali se po ZJU, ki velja za državne organe in uprave lokalnih skupnosti, ocene delovne uspešnosti, pridobljene v okviru delovnega razmerja za določen čas, upoštevajo pri napredovanju javnih uslužbencev v naziv v primeru sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas?

Ne.

V primeru sklenitve delovnega razmerja za določen čas se za pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, v skladu s prvim odstavkom 73. člena ZJU, smiselno upoštevajo določbe ZJU, ki urejajo pravice in obveznosti javnih uslužbencev, ki sklenejo delovno razmerje za nedoločen čas. Nadalje ZJU v 91. členu nedvoumno določa, da z dnem prenehanja delovnega razmerja uradnika ugasne pridobljen naziv. V skladu s citiranima členoma javnim uslužbencem, ki imajo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, ob prenehanju delovnega razmerja, ugasnejo vse pravice, vezane na naziv. Prav tako pa Uredba o napredovanju uradnikov v nazive v prvem odstavku 5. člena določa, da uradnik napreduje, ko v nazivu iste stopnje, v času od zadnjega napredovanja, doseže določeno število ustreznih ocen. Torej se za napredovanje v višji naziv upoštevajo ocene pridobljene v uradniškem nazivu. Naziva pa uradniki, ki imajo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, niso nikoli pridobili. V skladu z navedenim ocen, ki jih je javni uslužbenec pridobil pred prekinitvijo delovnega razmerja, ni mogoče upoštevati za namen pridobitve višjega naziva ali pravic glede na višji naziv ob ponovni sklenitvi delovnega razmerja.

24. Kako so varovane pravice javnih uslužbencev po poteku roka za seznanitev z oceno?

Pravice javnih uslužbencev do presoje ocene in pravice javnih uslužbencev, ki niso bili ocenjeni, določa 17. a člen  ZSPJS, in sicer lahko javni uslužbenec, ki ni bil ocenjen oziroma, ki se ne strinja z oceno, v osmih delovnih dneh od poteka roka za ocenitev oziroma od seznanitve z oceno zahteva, da se ga oceni oziroma zahteva preizkus ocene pred komisijo, ki jo imenuje odgovorna oseba v roku 15 dni od vložitve zahteve za preizkus ocene. Po roku iz 17. a člena ZSPJS javni uslužbenec ne more več uveljavljati pravice do ocene ali presoje ocene iz preteklega ocenjevalnega obdobja, lahko pa ga predstojnik oceni tudi za pretekla ocenjevalna obdobja (glej tudi odgovor na vprašanje št. 11).

25. Kdaj začne teči rok za podajo zahteve za ocenitev delovne uspešnosti in kdaj začne teči rok za podajo zahteve za preizkus ocene delovne uspešnosti?

Postopek ocenjevanja se izvede do 15. marca (drugi odstavek 4. člena uredbe), rok za podajo zahteve za ocenitev, v primeru, da javni uslužbenec ni bil ocenjen in seznanjen z oceno, začne teči naslednji dan, to je 16. marca, in se izteče (prvi odstavek 17. a člena ZSPJS) v osmih delovnih dneh.

V primeru, da je javni uslužbenec bil ocenjen in seznanjen z oceno, a se z oceno ne strinja, začne teči rok za podajo zahteve za preizkus ocene pred komisijo naslednji dan po seznanitvi z oceno in se izteče osmi delovni dan od seznanitve z oceno (prvi odstavek 17. a člena ZSPJS). Enako pravilo glede teka rokov velja v primerih, ko je javni uslužbenec bil seznanjen, da ni ocenjen.

Če javni uslužbenec ni bil seznanjen z neocenitvijo, osemdnevni rok začne teči 16. 3. (glej prvi odstavek tega odgovora).

26. Ali je lahko na preizkusu ocene prisoten pooblaščenec javnega uslužbenca?

V skladu z ZSPJS imata pravico do udeležbe v preizkusu ocene le nadrejeni in javni uslužbenec, ki zahteva preizkus ocene. V kolikor želi javni uslužbenec na preizkusu ocene tudi prisotnost pooblaščenca, njegove prisotnosti ni mogoče izključiti. Od odločitve komisije za preizkus ocene je odvisno, kako bo vodila postopek preizkusa ocene in v tej zvezi tudi obseg aktivne udeležbe pooblaščenca v postopku preizkusa ocene.

27. Koliko plačnih razredov lahko javni uslužbenec doseže z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu?

Skladno z drugim odstavkom 16. člena ZSPJS lahko:

  1. javni uslužbenci na delovnih mestih, kjer je mogoče tudi napredovanje v višji naziv, v posameznem nazivu napredujejo največ za pet plačnih razredov (npr. javni uslužbenec na delovnem mestu višji svetovalec v nazivu višji svetovalec III (35. izhodiščni plačni razred*), lahko z napredovanjem v plačne razrede doseže 40. plačni razred*),
  2. javni uslužbenci, kjer ni mogoče napredovati v naziv, lahko na delovnem mestu napredujejo največ za deset plačnih razredov (npr. javni uslužbenec na delovnem mestu administrator VI (23. izhodiščni plačni razred*) lahko z napredovanjem v plačne razrede doseže 33. plačni razred*),
  3. če z napredovanjem na delovnih mestih, kjer je mogoče napredovanje v naziv, skupaj v vseh nazivih ni mogoče napredovanje za deset plačnih razredov, je v najvišjem nazivu mogoče napredovati za toliko plačnih razredov, da je doseženo napredovanje v nazivih skupno za deset plačnih razredov (npr. javni uslužbenec na delovnem mestu višji svetovalec, ki se opravlja v treh nazivih, lahko v najvišjem nazivu, v nazivu višji svetovalec I, doseže 45. plačni razred, torej lahko v nazivu višji svetovalec I napreduje 6 plačnih razredov).

* v odgovoru so navedeni povišani izhodiščni in s tem tudi končni plačni razredi delovnih mest in nazivov v skladu z Aneksom št. 4 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del (Uradni list RS, št. 80/18), pri čemer javni uslužbenci pridobijo pravico do izplačila višje plače v skladu z aneksom glede na uvrstitev delovnega mesta na dan pred uveljavitvijo tega aneksa postopno (glej Aneks).

28. Ali lahko napredujejo javni uslužbenci, ki opravljajo delo na delovnem mestu z nižjo izobrazbo od zahtevane?

Da (četrti odstavek 16. člena ZSPJS).

29. Kdaj lahko javni uslužbenec napreduje v plačni razred?

Javni uslužbenec napreduje s 1. aprilom v letu, ko izpolni pogoje za napredovanje. Enako velja tudi v primeru postopka preizkusa ocene (deveti odstavek 17.a člena ZSPJS).

30. Kdaj javni uslužbenec pridobi pravico do izplačila plače v skladu z višjim plačnim razredom iz naslova napredovanja v višji plačni razred?

V skladu z novim četrtim odstavkom 16. člena ZSPJS javni uslužbenci ob izpolnjevanju pogojev za napredovanje v višji plačni razred pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1. decembrom v letu, ko izpolnijo pogoje za napredovanje.

31. Ali je napredovanje za dva plačna razreda diskrecija delodajalca ali pravica javnega uslužbenca?

Ob izpolnjevanju v uredbi določenih pogojev za napredovanje za dva plačna razreda je napredovanje za dva plačna razreda pravica javnega uslužbenca, ki ni odvisna od presoje oziroma volje delodajalca.

32. Kaj je v primeru prekinitve delovnega razmerja v javnem sektorju in ponovne sklenitve delovnega razmerja v javnem sektorju z napredovalnim obdobjem za napredovanje v višji plačni razred in ocenami delovne uspešnosti, pridobljenimi pred prekinitvijo?

V primeru prekinitve delovnega razmerja v javnem sektorju se napredovalno obdobje prekine in začne znova teči z dnem ponovne zaposlitve v javnem sektorju.

Ocene, pridobljene pred prekinitvijo delovnega razmerja v javnem sektorju, ugasnejo in se ne upoštevajo za ugotavljanje pogojev za napredovanje v plačni razred po ponovni sklenitvi delovnega razmerja v javnem sektorju.

33. Kdaj začne javnim uslužbencem, ki so pridobili pravico do višje plače s 1.4.2014 zaradi napredovanja v višji plačni razred s 1.4.2012 teči novo napredovalno obdobje?

Javnim uslužbencem, ki so 1.4.2012 napredovali v višji plačni razred in so pridobili pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1. aprilom 2014 (prvi odstavek 69. člena ZIPRS1415),  teče novo napredovalno obdobje od 1.4.2012 dalje.

34. Ali se leti 2011 in 2014 štejeta v napredovalno obdobje javnega uslužbenca za njegovo napredovanje po preteku najmanj šestih let od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve na podlagi petega odstavka 5. člena uredbe?

Leto 2011 in leto 2014 se ne štejeta v napredovalno obdobje (četrti odstavek 8. člena Zakona o interventnih ukrepih – ZIU in drugi odstavek 68. člena ZIPRS1415).

Tek šestletnega napredovalnega obdobja za napredovanje po petem odstavku 5. člena uredbe se torej zamakne za dve leti zaradi izločitve leta 2011 in 2014 iz napredovalnega obdobja za napredovanje v višji plačni razred.

35. Ali se ocenjuje delovna uspešnost javnih uslužbencev tudi za leta, v katerih zaradi interventnih ukrepov ni napredovanj?

Da, kljub interventnim ukrepom nenapredovanja v višji plačni razred, je bilo potrebno izvesti postopke ocenjevanja delovne uspešnosti.  Več o postopku ocenjevanja:

http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/DPJS/Dopisi_organom/DOPIS_NPR_2013_07012013.DOC

Prav tako se ocene pridobljene v letih in za leta, v katerih zaradi interventnih ukrepov ni napredovanj v višji plačni razred (2011, 2013, 2014) oziroma se ne štejejo v napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred (2011, 2014), upoštevajo pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje.

36. Ali se v letu 2019 izvaja ocenjevanje javnih uslužbencev na podlagi 30., 31. in 32. člena KPJS glede na veljavne določbe 60.c člena ZIPRS1819?

V letu 2019 postopka ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost na podlagi 30., 31. in 32. člena KPJS ni potrebno izvajati. Na podlagi 60.c člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17, 13/18 – ZJF-H in 83/18) ne glede na 22. in 22.a člen ZSPJS, javnim uslužbencem in funkcionarjem do 31. decembra 2019 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost.

Uporabniki proračuna pa so dolžni oceniti delovno uspešnost javnih uslužbencev v skladu s 17. členom ZSPJS in po postopku, kot ga določa 4. člen uredbe zaradi napredovanja javnih uslužbencev v plačne razrede.

Upoštevaje 9. člen uredbe, ki določa način določitve plačnega razreda javnega uslužbenca plačne skupine B po prenehanju mandata in določa, da se ocena delovne uspešnosti za posamezno leto določi na podlagi pravilnikov za ugotavljanje redne delovne uspešnosti direktorjev, je kljub interventnim ukrepom potrebno za namen določitve ocene po 9. členu uredbe izpeljati postopek ocenitve redne delovne uspešnosti in torej simulirati situacijo, kot če bi se redna delovna uspešnost lahko izplačala. Seveda v tem primeru ni potrebno pridobiti soglasja, kot ga sicer določajo pravilniki o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti. Več o tem:

http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/DPJS/doc/ZIU_07022011_POSL.doc

Navedeno v prejšnjem odstavku ne velja za direktorje v državnih organih in upravah lokalne skupnosti, katerim se ocena delovne uspešnosti za namen določitve plače po prenehanju mandata določi v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev (tretji odstavek 9. člena uredbe).

37. Tabela s podatki o napredovanju javnih uslužbencev v višji plačni razred in v višji naziv po posameznih letih, ob upoštevanju interventnih ukrepov na področju napredovanja

 Leto

Ali se leto šteje v napredovalno obdobje?

Napredovanje v plačni razred

Napredovanje v naziv

Izplačilo

2009

DA

DA

DA

DA

2010

DA

DA

DA

DA

2011

NE (četrti odstavek 8. člena ZIU)*

NE (prvi odstavek 8. člena ZIU)

DA

(drugi odstavek 8. člena ZIU)

1. 4. 2014 (ZIU odloži izplačilo napredovanja v naziv/višji naziv na 1.1.2012, ZDIU12 na 1.7. 2012, ZUJF na 1.6 2013, ZIPRS1314-A in ZIPRS1415 na 1.4.2014)

2012

DA

DA (prvi odstavek 6. člena ZDIU12)

DA (prvi odstavek 6. člena ZDIU12)

1. 4. 2014 (ZDIU12 odloži izplačilo na 1.7 2012, ZUJF na 1.6.2013, ZIPRS1314-A in ZIPRS1415 na 1.4.2014)

2013

DA

NE (162. člen ZUJF)

NE (162. člen ZUJF)

NE

2014

NE (drugi odstavek 62. č člena ZIPRS1314-A, drugi odstavek 68. člena ZIPRS1415)*

NE (prvi odstavek 62. č člena ZIPRS1314-A, prvi odstavek 68. člena ZIPRS1415)

NE (prvi odstavek 62. č člena ZIPRS1314-A, prvi odstavek 68. člena ZIPRS1415)

NE

2015

DA

DA (prvi odstavek 7. člena ZUPPJS15)

DA (prvi odstavek 7. člena ZUPPJS15)

1. 12. 2015 (prvi odstavek 7. člena ZUPPJS15)

2016

DA

DA (prvi odstavek 7. člena ZUPPJS15)

DA (prvi odstavek 7. člena ZUPPJS15)

1. 12. 2016 (prvi odstavek 7. člena ZUPPJS15)

2017

DA

DA (prvi odstavek 4. člena ZUPPJS17)

DA (prvi odstavek 4. člena ZUPPJS17)

1.12.2017

(prvi odstavek 4. člena ZUPPJS17)

2018

DA

DA (prvi odstavek 4. člena ZUPPJS17)

DA (prvi odstavek 4. člena ZUPPJS17)

1.12.2018

(prvi odstavek 4. člena ZUPPJS17)

Od 2019 dalje **

DA

DA

DA

s 1.12. leta, v katerem napreduje

(četrti odstavek 16. člena ZSPJS**)

* Leti 2011 in 2014 se ne štejeta v napredovalno obdobje. To pomeni, da se celotno obdobje od 1.1.2011 do 31.12.2011 in od 1.1.2014 do 31.12.2014 ne šteje v napredovalno obdobje.

** ZSPJS-V (Uradni list RS, št. 84/18)

Izjema: 

  1. od zamika izplačila plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom (2011, 2012): javni uslužbenci in funkcionarji, ki v letu 2011 in 2012 pridobijo naziv ali višji naziv, pridobijo pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom v letu pridobitve naziva ali višjega naziva, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi  (tretji odstavek 8. člena ZIU, tretji odstavek 6. člena ZDIU12).
  2. od nenapredovanja v naziv in višji naziv (2013, 2014): javni uslužbenci in funkcionarji v letu 2013 in 2014 pridobijo naziv ali višji naziv in pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom v letu pridobitve naziva ali višjega naziva, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča, oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi. (tretji odstavek 163. člena ZUJF in tretji odstavek 68. člena ZIPRS1415).
  3. od zamika izplačila plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom (2015, 2016, 2017 in 2018): javni uslužbenci in funkcionarji, ki v letih 2015, 2016, 2017 in 2018 pridobijo naziv ali višji naziv, pridobijo pravico do plače s pridobitvijo naziva ali višjega naziva, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi (drugi odstavek 7. člena ZUPPJS15 in drugi odstavek 4. člena ZUPPJS17).

38. Ali je bilo v letih 2013 in 2014 potrebno preveriti izpolnjevanje pogojev za napredovanje javnih uslužbencev v plačni razred?

Ne. Izpolnjevanja pogojev za napredovanje ni bilo potrebno preverjati, saj v teh letih glede na interventne ukrepe napredovanje v plačne razrede ni bilo možno. Potrebno pa je bilo izvesti postopek ocenjevanja javnih uslužbencev.

39. Kdaj lahko najprej napredujejo javni uslužbenci, ki so pravico do napredovanja pridobili na podlagi ZSPJS in je niso imeli po predpisih, ki so se uporabljali v obdobju pred začetkom izplačila plač po ZSPJS?

Tretji odstavek 11. člena uredbe določa, da so javni uslužbenci, ki so pravico do napredovanja pridobili na podlagi ZSPJS in je niso imeli po predpisih, ki so se uporabljali v obdobju pred začetkom izplačila plač po ZSPJS, lahko prvič napredovali  po pridobitvi treh ocen po postopku iz uredbe, in še, da prvo oceno po tej uredbi pridobijo za leto 2008 v letu 2009.

Ti javni uslužbenci bi lahko napredovali po pridobitvi treh ocen dne 1.4.2011. Glede na določbe 8. člena ZIU v letu 2011 niso napredovali, ampak so napredovali šele s 1.4.2012. Glede na določbe 6. člena ZDIU12, 163. člena ZUJF in 69. člena ZIPRS1415 pa so pridobili pravico do plačo glede na pridobljeni plačni razred šele s 1.4.2014.

Več o tem:

http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/DPJS/doc/INT_POST_NAPR_31032011.doc

40. Kdaj lahko v plačni razred napreduje javni uslužbenec, ki je nazadnje napredoval v letu 2008 (npr. 1.5.2008, 1.6.2008 ali 1.10.2008)?

Javni uslužbenec, ki je nazadnje napredoval v višji plačni razred 1.5.2008, 1.6.2008 ali 1.10.2008, bo naslednjič lahko napredoval v višji plačni razred s 1.4.2015 in pridobil pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1.12.2015. Javni uslužbenec bi v višji plačni razred, v primeru, da interventna zakonodaja ne bi bila uveljavljena, lahko napredoval s 1.4.2012. Vendar pa je treba upoštevati, da se zaradi interventne zakonodaje leto 2011 ne šteje v napredovalno obdobje (četrti odstavek 8. člena ZIU), prav tako pa tudi, da je ZUJF določil, da v letu 2013 javni uslužbenci (in tudi funkcionarji) ne napredujejo v plačne razrede (162. člen ZUJF), ter da je ZIPRS1415 določil (prvi odstavek 68. člena), da javni uslužbenci v letu 2014 ne napredujejo v plačne razrede.

41. Kdaj lahko napredujejo javni uslužbenci, ki izpolnjujejo vse pogoje za napredovanje po uredbi in so zadnjič napredovali s 1.4.2009?

Z upoštevanjem 8. člena ZIU, ki je določil, da se leto 2011 ne šteje v napredovalno obdobje, bi javni uslužbenci, ki so zadnjič napredovali s 1.4.2009, lahko, če bi izpolnjevali pogoje,  napredovali s 1.4.2013. Ker pa skladno z interventno zakonodajo javni uslužbenci, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letih 2013 in 2014, ne napredujejo v višji plačni razred in ne napredujejo v višji naziv (162. člena ZUJF, 68. člena  ZIPRS1415), lahko javni uslužbenci, ki so zadnjič napredovali s 1.4.2009, napredujejo s 1.4.2015 in pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1.12.2015.

S 1.4.2015 v višji plačni razred napredujejo javni uslužbenci, ki jim je napredovalno obdobje začelo teči najkasneje s 1.4.2010, če izpolnijo pogoje iz 5. člena Uredbe (ocene). Javni uslužbenci, ki jim je napredovalno obdobje začelo teči v letu 2010, vendar po 1. aprilu, bodo v višji plačni razred napredovali s 1.4.2016, če izpolnijo pogoje iz 5. člena Uredbe.

42. Kdaj napredujejo javni uslužbenci, ki so izpolnili pogoje za napredovanje v letih 2013 in 2014?

Javni uslužbenci, ki so izpolnili pogoje za napredovanje v višji plačni razred v letih 2013 in 2014, v letih 2013 in 2014 ne napredujejo v višji plačni razred (162. člen ZUJF in 68. člen ZIPRS1415). Ti javni uslužbenci napredujejo 1.4.2015 in pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1.12.2015.

43. Ali in s katerim datumom napreduje v plačni razred javni uslužbenec, ki je pri ocenjevanju za leta 2008, 2009 in 2010 dobil po 5 točk, skupaj 15 točk in je nazadnje napredoval s 1.4.2008? S katerim datumom je izplačilo?

Javni uslužbenec, ki je zadnjič napredoval 1.4.2008 in je na podlagi treh letnih ocen dosegel 15 točk, napreduje s 1.4.2012 za dva plačna razreda, in pridobi pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1.4.2014 (69. člena ZIPRS1415). Javni uslužbenec, ki je napredoval s 1.5.2008 ali 1.10.2008 pa napreduje s 1.4.2015 in pridobi pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1.12.2015.

44. Ali in s katerim datumom napreduje v plačni razred javni uslužbenec, ki je pri  ocenjevanju za leta 2009, 2010 in 2011 dobil po 5 točk, skupaj 15 točk in je nazadnje napredoval 1.4.2009. S katerim datumom je izplačilo?

Javni uslužbenec, ki je zadnjič napredoval 1.4.2009 (ali pred tem na 1.5.2008 ali 1.10.2008) in je na podlagi treh letnih ocen dosegel 15 točk, je s 1.4.2013 izpolnil pogoje za napredovanje za dva plačna razreda. Ker pa javni uslužbenci, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letih 2013 in 2014, v navedenih letih zaradi interventnih ukrepov na področju napredovanja, ne napredujejo v višji plačni razred (162. člen ZUJF in 68. člen ZIPRS1415) napredujejo s 1.4.2015 in pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1.12.2015 (prvi odstavek 7. člena ZUPPJS15).

45. Kdaj lahko naslednjič napreduje javni uslužbenec, ki je nazadnje napredoval v višji plačni razred s 1.4.2015 in je pridobil pravico do višje plače s 1.12.2015?

Javni uslužbenec lahko naslednjič napreduje s 1.4.2018 in pridobi pravico do višje plače s 1.12.2018 (prvi odstavek 4. člena ZUPPJS17). Navedeno velja pod predpostavko, da ima v napredovalnem obdobju pridobljene tri ustrezne ocene, ki mu omogočajo napredovanje.

46. Ali lahko v letu 2013 in 2014 uporabnik proračuna izda aneks k pogodbi o zaposlitvi zaradi izpolnjevanja pogojev za napredovanje z dnem 1.4.2012?

Če delodajalec javnega uslužbenca ob izpolnitvi pogojev za napredovanje v plačne razrede ni obvestil s pisnim obvestilom o napredovanju, o številu plačnih razredov napredovanja in o plačnem razredu osnovne plače in mu hkrati z obvestilom o napredovanju ni izročil pisnega predloga aneksa k pogodbi o zaposlitvi v roku 15 dni  od izvedbe ocenjevanja (7. člen uredbe) mora nepravilnost odpraviti takoj, ko jo ugotovi, in v predlogu aneksa izrecno zapisati, da je javni uslužbenec napredoval v višji plačni razred s 1.4.2012 in da ima, ob upoštevanju interventnih predpisov, pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom od 1.4.2014 dalje.

47. Kako pravilno določiti plačni razred javnemu uslužbencu, ki je v času interventnih ukrepov napredoval v višji naziv oziroma plačni razred in je bila njegova pravica do izplačila odložena na 1.4.2014, pa je bil pred 1.4.2014 premeščen na delovno mesto v višjem tarifnem razredu?

Odgovor na vprašanje je dostopen na spodnji povezavi:

http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/DPJS/premestitve/premestitev_uradnika_v_casu_int_ukrepov.doc

48. Mnenje glede napredovanja javnih uslužbencev iz plačne skupine B, za katere velja Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, po prenehanju mandata je dostopno na spodnji povezavi:

http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/DPJS/doc/HH_DIREKTORJI_01022013.doc

http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/DPJS/Napredovanja/Napredovanje_B-_dodatno_pojasnilo-drzavna_uprava_in_LS.doc

49. Postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje v višji plačni razred se izvede vsako leto do 15. marca za vse javne uslužbence (prvi odstavek 5. člena Uredbe), plača na osnovi plačnega razreda, pridobljenega z napredovanjem, pa javnemu uslužbencu pripada od 1. aprila v letu, ko izpolni pogoje za napredovanje v višji plačni razred (prvi odstavek 8. člena Uredbe). Zanima vas, do katerega datuma mora javni uslužbenec izpolniti pogoje za napredovanje v višji plačni razred, da napreduje v višji plačni razred s 1. aprilom?

Preverjanje izpolnjevanja pogojev za napredovanje v višji plačni razred se izvede do 15. marca, v višji plačni razred pa s 1. aprilom napredujejo vsi javni uslužbenci, ki do vključno 1. aprila izpolnijo pogoje za napredovanje v višji plačni razred.

50. Kako se določi plača javnemu uslužbencu, ki je bil s 1. aprilom premeščen na drugo delovno mesto (v višjem tarifnem razredu ali istem oziroma nižjem tarifnem razredu), na prejšnjem delovnem mestu pa bi s 1. aprilom izpolnil pogoje za napredovanje v višji plačni razred?

Če se javni uslužbenec s 1. aprilom premesti na delovno mesto v višjem tarifnem razredu, se mu s 1. aprilom napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred prekine. Ker bi plačne razrede, pridobljene z napredovanjem na prejšnjem delovnem mestu pridobil šele s 1. aprilom, torej na dan, ko se mu je napredovalno obdobje že prekinilo, se mu ti plačni razredi ne morejo upoštevati pri določitvi plače v skladu z drugim stavkom prvega odstavka 19. člena ZSPJS.

Če je javni uslužbenec s 1. aprilom premeščen na delovno mesto v nižjem ali istem tarifnem razredu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah, se mu napredovalno obdobje s premestitvijo ne prekine in s 1. aprilom napreduje v višji plačni razred na delovnem mestu, na katerega je bil premeščen.

 

PRAVNA PODLAGA

1. ZSPJS - Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18)

2. Uredba - Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08, 91/08 in 113/09)

3. KPJS - Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18)

4. ZIU - Zakon o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10, 110/11 – ZDIU12 in 40/12 – ZUJF)

5. ZDIU12 - Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012  (Uradni list RS, št. 110/11, 40/12 - ZUJF in 43/12)

6. ZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US, 90/15, 102/15, 63/16 – ZDoh-2R in 77/17 – ZMVN-1)

7. ZIPRS1314 - Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014, (Uradni list RS, št. 104/12, 46/13, 56/13 - ZŠtip-1, 61/13, 82/13, 101/13 - ZIPRS1415, 101/13 - ZDavNepr in 111/13 - ZOPSPU-A)

8. ZIPRS1415 - Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 101/13, 9/14 – ZRTVS-1A, 25/14 – ZSDH-1, 38/14, 84/14, 95/14 – ZUJF-C, 95/14, 14/15, 46/15 in 55/15)

9. ZUPPJS15 - Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 (Uradni list RS št. 95/14)

10. ZUPPJS17 - Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/16)

11. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17, 13/18 – ZJF-H in 83/18)

Vir: www.mju.gov.si

Ključne besede:
delovna uspešnost
napredovanje
plačni razredi
napredovanje v plačne razrede
ocenjevanje delovne uspešnosti
javni uslužbenec
javni sektor

Zadnji članki iz rubrike:

7.6.2019 14:40:48:
Regres za letni dopust za leto 2019 - negospodarstvo

30.1.2019 14:33:11:
Ugotovitveni sklep o višini regresa za prehrano med delom od 1. januarja 2019 dalje

20.12.2018 9:00:20:
ESPD obrazec - Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD)

17.12.2018 15:18:46:
Izplačilni dnevi za plače zaposlenih v državnih organih in javnih zavodih v letu 2019

6.11.2018 14:51:49:
Brezplačni posveti za proračunske uporabnike

Najnovejši članki:

19.6.2019 10:43:55:
Novi predlogi davčnih sprememb - 18. 6. 2019

18.6.2019 15:39:26:
Oddajate stanovanje preko Airbnb in Bookinga? Kaj pa davki?

18.6.2019 15:31:28:
Obvezna socialna zavarovanja davčnih rezidentov RS, ki na Hrvaškem oddajajo nepremičnine v najem za turistične namene

18.6.2019 14:37:26:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2L)

17.6.2019 16:16:41:
Pravilnik o prepovedanih nerevizijskih storitvah revizijskih družb

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT