FURS bo velik del nadzornih aktivnosti tudi v prihodnje namenil boju proti sivi ekonomiji, saj sta delo in zaposlovanje na črno prepovedana.

Finančna uprava RS je lani izvedla 12.754 nadzorov na področju dela in zaposlovanja na črno, kar je 45 odstotkov več kot leta 2017. Povečuje se tudi delež ugotovljenih nepravilnosti, kar kaže na dobro načrtovanje ciljno usmerjenih nadzorov in njihovo učinkovito izvedbo.

Eno izmed pomembnih področij v boju proti sivi ekonomiji je prav preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, ki mu Finančna uprava RS, kot nadzorni organ po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), namenja velik del aktivnosti, tako preventivnih kot tudi restriktivnih.

Ugotovitve: več kršitev, več prekrškov, več glob

V letu 2018 je znašal delež nadzorov z ugotovljenimi kršitvami 18,5 %, v okviru katerih je bilo ugotovljenih 2.976 različnih kršitev predpisov, kar je 49 % več kot v letu 2017. Število vodenih prekrškovnih postopkov se iz leta v leto povečuje; tako je bilo v letu 2018 vodenih zaskoraj 25 % več prekrškovnih postopkov kot v letu 2017. Posledično je bil glede na leto 2017 za 22 % višji tudi znesek izrečenih glob, ki je znašal 5.957.900 evrov. To je kar dvakrat več kot v letu 2016. V prekrškovnih postopkih je bilo izrečenih tudi 605 opominov in podanih 10 obdolžilnih predlogov.

V postopku nadzora dela in zaposlovanja na črno je bilo v letu 2018 izdanih 800 prepovednih odločb za delo oz. zaposlovanje na črno, pri čemer je potrebno izpostaviti, da se odločba ne izda, če zavezanec nepravilnosti odpravi še pred izdajo odločbe o prepovedi.

Tudi 11 kazenskih ovadb

V okviru nadzorov po ZPDZC-1 je bilo opravljenih največ nadzorov na področju zaposlovanja na črno, za kar so predpisane visoke globe. V letu 2018 je na tem področju znašal delež nadzorov s kršitvami 14 %, posledično pa se največji delež izrečenih glob (86 %) nanaša na kršitve iz naslova zaposlovanja na črno. Zaradi zaposlovanja na črno je bilo izrečenih glob v skupnem znesku 5.145.300 evrov. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja zaposlovanja na črno po 199. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je bilo podanih tudi 11 kazenskih ovadb.

Najpogosteje nadzirane dejavnosti so bile gradbeništvo, gostinstvo, cestni promet, trgovine.

Pomemben vir podatkov za izvedbo nadzora so podatki, s katerimi razpolaga Finančna uprava RS oz. jih pridobiva na osnovi zakonskih pooblastil (npr. podatki iz davčnih blagajn, zahteve za posredovanje podatkov od različnih poslovnih subjektov), prejete prijave, izvedeni oglasi v različnih medijih.

Prisotnost na terenu: 24/7/365

Finančna uprava RS preprečevanju dela in zaposlovanja na črno namenja velik del aktivnosti. Zaradi specifike delovnega časa mobilnih oddelkov, Finančna uprava RS zagotavlja stalno prisotnost na terenu, tako tudi v večernem času ali dela prostih dneh, ko se opravlja največ dela na črno.

Tovrstni nadzor oz. prisotnost pooblaščenih oseb na terenu ima pomemben preventivni učinek in vpliva na višjo raven prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti. Finančna uprava RS veliko pozornost namenja tudi obveščanju javnosti o napovedanih aktivnostih ter preventivnim dejavnostim z namenom vzpodbujanja prostovoljnega in pravočasnega izpolnjevanja davčnih obveznosti.

Sodelovanje z drugimi organi

V nadzorih Finančna uprava RS sodeluje tudi z drugimi nadzornimi organi in sicer so bili tako, primeroma navajamo, posebej obravnavani sobodajalci, tuji delodajalci, ki izvajajo čezmejne storitve v RS z napotenimi delavci, taksi dejavnost, prodajalci sadja in zelenjave na stojnicah. Nadzori so bili izvedeni tudi na področju preprečevanja izkoriščanja delavcev (trgovina z ljudmi).

V skladu z različno zakonodajno podlago Finančna uprava RS obvešča druge organe, kot so Ministrstvo za javno upravo, Vrhovno sodišče RS, AJPES, Notarska zbornica Slovenije, Zavod RS za zaposlovanje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, o kršiteljih, pri katerih je s pravnomočno prekrškovno odločbo ugotovljen prekršek v zvezi z delom in zaposlovanjem na črno. Omenjeni organi podatek o pravnomočno ugotovljeni kršitvi s področja dela in zaposlovanja na črno vključijo v postopke, katere vodijo v skladu s svojimi pristojnostmi (kršitelji so tako npr. izločeni iz postopkov javnega naročanja ali izgubijo oziroma se jim omeji pravica do javnih sredstev, onemogočeno jim je zaposlovanje tujcev, omejeni so pri ustanavljanju gospodarskih družb).

Osnovni namen inšpekcij nikakor ni kaznovanje in izrekanje glob, temveč prispevek k urejenosti področja, zlasti socialnih in delovnih pravic zaposlenih, varnosti in zdravja ter urejenosti trga (preprečevanje nelojalne konkurence) in zaščiti pravic potrošnikov. Pomembno je, da se vsi zavedamo posledic dela in zaposlovanja na črno, predvsem posamezniki, ki v primerih, ko plačajo blago ali storitev pri izvajalcu, ki dela na črno ali pa se »zaposlijo« na črno, niso ustrezno zavarovani in zaščiteni.

Vir, več: FURS