Opravilna številka: sodba U 1172/2002
Datum:13.11.2003

JEDRO:Pri preizkusu, ali gre za obnovitveni razlog po 5. točki 1. odstavka 260. člena ZUP, je treba po presoji sodišča nesporno dokazati obstoj neresničnih navedb na strani tožnika, torej, da je vedel, da je v napoved za odmero dohodnine vpisal neresnične podatke, ki jih je navedel zato, da bi davčni organ izdal zanj ugodno odločbo. Dokazati bi mu bilo treba neresničnost na njegovi strani, torej njegovo subjektivno vedenje, da podatki niso resnični. Zgolj objektivna neresničnost podatkov, ki jih tožeča stranka dokazuje z naknadnimi ugotovitvami po opravljenem inšpekcijskem pregledu pri izplačevalcu v zvezi z vrsto izplačil, ne dokazuje tudi obstoja obnovitvenega razloga pri tožeči stranki po 5. točki 1. odstavka 260. člena ZUP. Po presoji sodišča bi šlo v tem primeru lahko le za obnovitveni razlog po 1. točki 1. odstavka 260. člena ZUP ter posledično za uporabo enomesečnega roka za obnovo postopka (2. odstavek 263. člena ZUP).

ZADEVA:

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Davčnega urada A, Izpostava B z dne 1. 3. 2002, s katerim je bila po uradni dolžnosti uvedena obnova postopka odmere dohodnine za leto 1999, končanega z odločbo z dne 5.6.2000. Odločitev utemeljuje z določbo 1. točke 260.člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00, dalje ZUP), po kateri se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku in tudi s 5.točko 260.člena ZUP - če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb in ugotovitvijo, da je organ prve stopnje po tem, ko je postala odločba o odmeri dohodnine za leto 1999 dokončna, izvedel za dejstvo, da je (pri)tožnik v letu 1999 prejemal obdavčljive dohodke, ki jih v napovedi za odmero dohodnine ni napovedal in pri sami odmeri niso bili upoštevani, saj davčni organ zanje ni vedel.

Na podlagi inšpekcijskega pregleda pri davčnem zavezancu Nogometni klub AA je bilo ugotovljeno, da je bilo (pri)tožniku izplačano 5.286.125 SIT, kar predstavlja prejemke v smislu 3. alinee 1. odstavka 15.člena Zakona o dohodnini, od katerih je zavezanec fizična oseba. O ugotovitvah inšpekcijskega postopka, ki ga je izvedel Davčni urad C, je bil sestavljen zapisnik z dne 19. 12. 2001, iz katerega je razvidno, da je tožnik prejel prejemke iz naslova nagrad, štipendij, premij in pristopnin, od katerih ni bil obračunan davek. Organ prve stopnje je bil z ugotovitvami inšpekcijskega postopka seznanjen z dopisom dne 14. 1. 2002. Ker bi navedeno dejstvo moglo pripeljati do drugačne odločbe o odmeri dohodnine, je bil prvostopni organ upravičen in dolžan v roku enega meseca od dneva, ko je izvedel za nova dejstva oziroma pridobil možnost uporabiti nove dokaze, obnoviti postopek, končan z dokončno odmerno odločbo tudi iz razloga 1.točke 260.člena ZUP, vendar po mnenju tožene stranke je verjetno izkazana tudi okoliščina iz razloga 5.točke 260.člena ZUP, saj je bila odločba tožniku izdana v skrajšanem ugotovitvenem postopku na podlagi davčne napovedi, v kateri je tožnik navedel podatke o višini dohodkov za odmero dohodnine, ki niso resnični. Pri uvedbi postopka po 5.točki 260.člena ZUP po uradni dolžnosti pa davčni organ ni vezan na rok iz 1. odstavka 263.člena ZUP, temveč na rok iz 4.odstavka tega člena, ki določa, da se po preteku petih let od vročitve odločbe stranki obnova postopka ne more več predlagati in tudi ne začeti po uradni dolžnosti. Dejstva, ugotovljena v postopku opravljenega inšpekcijskega pregleda pri izplačevalcu nakazujejo možnost, da v prvotnem postopku odmere dohodnine za leto 1999 dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Ali bo v ponovljenem postopku prišlo do drugačne odmere dohodnine za leto 1999 pa je odvisno od dejstev in okoliščin, ugotovljenih in zbranih v obnovljenem postopku.

Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu iz razloga bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovite dejanskega stanja in kršitev predpisov in predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi in s sodbo odloči o stvari tako, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da ugodi pritožbi, podredno pa da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo v ponoven postopek.Tožena stranka tako kot v pritožbi navaja, da je v konkretnem primeru možna obnova le na podlagi 1.točke 260.člena ZUP, ker v primeru obnove po 5.točki 260.člena ZUP morajo biti neresnične navedbe stranke dokazane, prvostopni davčni organ se je za obnovo po navedeni določbi ZUP odločil iz razloga, ker je zamudil rok za obnovo postopka po 1.točki 260.člena ZUP.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka iz razlogov, razvidnih iz izpodbijane odločbe.

Zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni priglasil.

Tožba je utemeljena.

OBRAZLOŽITEV:

Tudi po presoji sodišča je v obravnavanem primeru, tako kot zatrjuje tožnik, glede na okoliščine primera, ugotoviti, da gre za obstoj obnovitvenega razloga po 1.točki 1.odstavka 260. člena ZUP. Iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da je bil pri izplačevalcu Nogometni klub AA opravljen inšpekcijski pregled pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja davkov in prispevkov za leto 1999 ter o tem sestavljen zapisnik z dne 19. 12. 2001, ter da izplačevalec igralcem in trenerjem, ni obračunaval in plačeval davka od izplačanih nagrad, štipendij (kot oblika izplačila nagrade), premij in pristopnin, ter da je na strani tožnika šlo za prejemke po 3. alinei 1.odstavka 15.člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93 do 36/99), od katerih je zavezanec fizična oseba. Očitki, da tožnik navedenih prejemkov ni napovedal in da je s tem bila izdana zanj ugodna odločba o odmeri dohodnine na podlagi neresničnih navedb, kot obnovitveni razlog po presoji sodišča ne vzdržijo. Za obstoj obnovitvenega razloga po 5. točki 1. odstavka 260. člena ZUP je po oceni sodišča treba nesporno izkazati obstoj neresničnosti navedb na strani tožnika, torej tožniku bi bilo treba očitati, da je vedel, da je v napoved za odmero dohodnine za leto 1999 vpisal neresnične podatke, ki jih je navedel zato, da bi davčni organ izdal zanj ugodno odločbo, torej dokazati bi mu morali neresničnosti na njegovi strani, torej subjektivno neresnične navedbe oz. subjektivno vedenje, da podatki niso resnični( ker se npr. ne ujemajo s podatki, ki mu jih je dal izplačevalec dohodkov oz. da bi ne napovedal dohodkov iz drugih obdavčljivih virov, kar pa ni obravnavani primer). Zgolj objektivna neresničnost navedb, ki jo dokazuje tožeča stranka z naknadnimi ugotovitvami po opravljenem inšpekcijskem pregledu glede izplačil pri izplačevalcu prejemkov, pa ne dokazujejo tudi obstoj obnovitvenega razloga po 5. točki 1. odstavka navedenega člena ZUP, temveč se te ugotovitve lahko opredelijo zgolj kot nova dejstva in novi dokazi po 1. točki 1. odstavka 260.člena ZUP. Ob takem stanju stvari pa lahko organ, ki je pristojen za obnovo, začne obnovo postopka po uradni dolžnosti enem mesecu od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti dokaze (2. odstavek 263. člena ZUP v povezavi s 1. točko 1. odstavka istega člena).

Po povedanem je moralo sodišče izpodbijano odločbo tožene stranke kot nezakonito odpraviti na podlagi 4. in posledično 2. točke prvega odstavka 60.člena ZUS (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS) in zadevo vrniti toženi stranki v ponovni postopek, v katerem bo le ta morala ponovno odločiti v skladu s stališčem te sodbe v roku 30 dni od dneva njene pravnomočnosti (2.in 3.odstavek ZUS).

Zadnja sprememba: 10.5.2007