Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 12.3.2019 13:48:36

Odgovor na poslansko pobudo o neskladju Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter Zakona o socialno varstvenih prejemkih

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Odgovor na poslansko pobudo o neskladju Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter Zakona o socialno varstvenih prejemkih Vlada Republike Slovenije je na svoji 20. redni seji, ki je potekala 21. februarja 2019, sprejela Odgovor na pisno poslansko pobudo v zvezi z ustavnim neskladjem med določbami Zakona o socialno varstvenih prejemkih in določbami Zakona o povračilu škode osebam izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva s pobudo za zakonsko izenačitev položaja vseh državljank in državljanov RS, ki so upravičeni do odškodnin po sodnih sklepih naših sodišč in Evropskega sodišča za človekove pravice.

Vlada Republike Slovenije je na svoji 20. redni seji, ki je potekala 21. februarja 2019, sprejela Odgovor na pisno poslansko pobudo mag. Dejana Kaloha v zvezi z ustavnim neskladjem med določbami Zakona o socialno varstvenih prejemkih in določbami Zakona o povračilu škode osebam izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva s pobudo za zakonsko izenačitev položaja vseh državljank in državljanov RS, ki so upravičeni do odškodnin po sodnih sklepih naših sodišč in Evropskega sodišča za človekove pravice.

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) določata pogoje in postopek za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči. Uveljavljanju denarne socialne pomoči je v prvi vrsti odvisno od socialno – ekonomskih razmer upravičenca. Da bi bila posameznik ali družina upravičena dobiti ustrezno pomoč, je treba ugotoviti, kakšen je njihov dejanski premoženjski položaj.

Sistem socialnega varstva zagotavlja temeljno zaščito v obliki individualiziranih pomoči za premagovanje osebnih stisk in ekonomskih težav. Posameznik in družina morata izčrpati vse možnosti zagotavljanja preživetja z lastnimi močmi, preden sta lahko upravičena do socialne pomoči države. Denarna socialna pomoč ni univerzalna pravica, ki bi pripadala osebi, ker ni zaposlena in nima stalnega dohodka, temveč se okoliščine preverjajo tako, da se pravica prizna za določen čas glede na namen denarne socialne pomoči, ki zagotavlja osebam brez dohodkov osnovno preživetje, če si preživetja ne morejo zagotoviti z lastnimi sredstvi.

Pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo osebe, določene z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, njihov dohodek in premoženje. Kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Pri tem Vlada RS pojasnjuje, da Zakon o socialno varstvenih prejemkih loči tri vrste upoštevanja dohodkov in sicer: periodične dohodke, priložnostne dohodke in občasne dohodke.

Upoštevanje dohodka, ki predstavlja vir za denarno socialno pomoč, zasleduje namen prejemanja teh sredstev, in je namenjen za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Upravičenec je lahko oseba, ki si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanjem, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati. Do denarne pomoči so tako upravičene osebe oziroma družine, ki si zase in za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ne morejo vplivati.

Glede povračila škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivališča, Vlada pojasnjuje, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije v postopku za oceno ustavnosti Zakona o tujcih z odločbo št. U-I-284/94 z dne 4. 2. 1999 odločilo, da je navedeni zakon v neskladju z Ustavo Republike Slovenije, ker za državljane drugih republik nekdanje SFRJ ni določal drugačnih pogojev za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje kot za ostale tujce in zakonodajalcu naložilo, da je ugotovljeno neskladnost dolžan odpraviti, ocenilo pa je tudi, da za izbris iz registra stalnega prebivalstva ni bilo zakonske podlage. Poleg zakona, ki ureja status državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, sprejetega leta 1999 in noveliranega leta 2010, je Republika Slovenija v letu 2013 za izbrisane iz registra stalnega prebivalstva sprejela še poseben zakon, ki ureja povračilo škode, to je Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP), ki je začel veljati 18. 12. 2013, uporabljati pa se je začel 18. 6. 2014. Že v uvodni določbi zakona je navedeno, da je namen zakona poprava kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Z zakonom pa se izvršuje tudi sodba Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) z dne 26. 6. 2012, izdana v sodbi Kurić in drugi proti Sloveniji.

Za škodo, ki je izbrisanim nastala zaradi izbrisa, ZPŠOIRSP ureja pravico do denarne odškodnine in pravico do drugih oblik pravičnega zadoščenja, kot povračilo nastale škode. Namen zakona je omogočiti upravičencem hitro in učinkovito dosego pravičnega zadoščenja, zato določa, da lahko upravičenci uveljavljajo denarno odškodnino v upravnem postopku (v katerem je odškodnina določena kot pavšal in sicer 50 eurov za vsak mesec izbrisa in v katerem upravičencu ni treba dokazovati vzročne zveze med izbrisom in nastalo škodo), hkrati pa jim priznava tudi druge oblike pravičnega zadoščenja. Poleg uveljavljanja denarne odškodnine v upravnem postopku pa je upravičencem dana tudi možnost, da lahko denarno odškodnino uveljavljajo tudi v sodnem postopku. Odločitev o tem, v katerem postopku, upravnem ali sodnem, ali obeh, bo uveljavljal plačilo odškodnine, je prepuščena upravičencu.

Glede na navedeno torej ZPŠOIRSP kot eno od oblik pravičnega zadoščenja v 18. členu ureja olajšavo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. V skladu z navedeno določbo se denarna odškodnina, ki je upravičencu, kot ga opredeljuje 2. člen ZPŠOIRSP, izplačana po ZPŠOIRSP, ne šteje v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Pri rešitvi glede zgoraj navedene drugačne ureditve v zvezi z upoštevanjem pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev iz 18. člena ZPŠOIRSP, gre tako za upoštevanje sistemskega problema, ko je država povzročila sistemske krivice izbrisa iz registra stalnega prebivalstva in tako ljudem povzročila škodo. Gre za množične in sistemske krivice, ki jih država z zamudo popravlja. V takih primerih gre za presojo zakonodajalca, ali bo določil v zakonu določene posebne oprostitve/izjeme, ker po tako dolgem obdobju in po tako množičnih kršitvah človekovih pravic popravlja kršitve z določenega področja, gre pa tudi za primerljivost s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki pri prisojenih denarnih nadomestilih za kršitve človekovih pravic iz Evropske konvencije o človekovih pravicah daje npr. izjemo od nacionalnega obdavčenja. V primeru izbrisanih in njihovih denarnih povračil pa gre še za posebno povezavo s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je izvedla presojo o kršitvah pravic izbrisanih ljudi in je treba ta ti. »konvencijski pristop« uporabiti pri nacionalnem zakonu glede omenjene določbe o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Vlada na podlagi navedenega meni, da ta zakonsko določena izjema ne more postati splošno pravilo v vseh primerih, ko se uveljavlja denarna socialna pomoč, saj je zakonodajalec njeno izjemo in namen v zakonu izrecno opredelil, izhajajoč pri tem tako iz navedene sodbe ESČP ter Ustave Republike Slovenije in Protokola št. 12 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

Vir: MDDSZ

Zadnji članki iz rubrike:

21.5.2019 6:55:31:
Vlada sprejela mnenje o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

21.5.2019 6:51:28:
Vlada izdala uredbo za zvišanje trošarine na tobačne izdelke

14.5.2019 15:13:31:
Novost pri vodenju in vzdrževanju Poslovnega registra Slovenije

14.5.2019 15:12:40:
Vlada o ureditvi plač in drugih prejemkov javnih uslužbencev za delo v tujini

14.5.2019 15:11:47:
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije

Najnovejši članki:

22.5.2019 14:19:28:
Slovenski podjetniški sklad objavlja nov vavčer: Vavčer za statusno preoblikovanje družb

20.5.2019 11:14:42:
Zakon o spremembi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2F)

20.5.2019 11:09:36:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2U)

20.5.2019 9:05:05:
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine ter obrazcih za napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz kapitala in dohodka iz oddajanja premoženja v najem

20.5.2019 14:57:41:
Pridobitev prevoznega sredstva iz druge države članice EU​​​

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT