Vlada je odgovorila na poslansko vprašanje ali namerava v bližnji prihodnosti spremeniti ureditev DMV in ali namerava ukiniti dodatni DMV za vozila z motorji nad 2.500 ccm.

Vlada je na svoji 17. redni seji, 31. 1. 2019, odgovorila na poslansko vprašanje Franca Breznika v zvezi z davkom na motorna vozila (DMV).

Poslanec Franc Breznik je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z davkom na motorna vozila. Poslanec navaja, da se je ureditev DMV v zadnjih letih večkrat spreminjala, hkrati ocenjuje, da je zaradi visoke obdavčitve prišlo do množične registracije vozil višjega cenovnega razreda v tujini. Poslanec zato vlado sprašuje, ali namerava v bližnji prihodnosti spremeniti ureditev DMV in ali namerava ukiniti dodatni DMV za vozila z motorji nad 2.500 ccm.

Vlada odgovarja, da je bil DMV uveden leta 1999, ureditev pa je bila nekajkrat novelirana. V skladu z Zakonom o davku na motorna vozila se davek plačuje od prometa posameznih motornih vozil iz določenih tarifnih oznak kombinirane nomenklature carinske tarife, ki se dajo prvič v promet ali se prvič registrirajo na območju Slovenije. Davčna stopnja je bila prvotno določena samo glede na prodajno ceno motornega vozila, v letu 2010 pa se je z novelo zakona davčna stopnja vezala še na okoljske komponente (npr. izpust CO2, kriteriji Euro standardov, izpusti trdih delcev).

Stopnja davka za avtomobile je odvisna od izpusta CO2 pri kombinirani vožnji in vrste goriva, ki se uporablja za pogon. Poleg emisij CO2 in vrste goriva na višino davka vplivajo še druge okoljske komponente (Euro standard in izpust trdnih delcev). Za bivalna vozila, motorna kolesa ter trikolesa in štirikolesa je stopnja davka odvisna od moči motorja. Podobna ureditev kot je za avtomobile glede povečanja stopnje davka na podlagi okoljskih komponent je urejena tudi za omenjena motorna vozila.

Z uveljavitvijo ZUJF je bil v letu 2012 poleg DMV uveden dodatni davek na motorna vozila, ki se prav tako plačuje od davčne osnove (t.j. prodajne cene) motornega vozila. Namen uvedbe dodatnega davka na motorna vozila je bil, da se dodatno obdavči t.i. luksuzna motorna vozila, kar so praviloma tudi motorna vozila z večjo prostornino motorja, zato je stopnja dodatnega davka na motorna vozila odvisna od prostornine motorja.

V luči prestrukturiranja davčnih bremen so bile v letih 2017 in 2018 vodene aktivnosti s ciljem pregleda veljavnih ukrepov, ki spodbujajo doseganje okoljskih ciljev ter opredelitve nabora možnih ukrepov, da bi se zagotovila večja učinkovitost veljavnih ukrepov in s tem tudi racionalnost pri porabi proračunskih sredstev.

V prihodnosti bo tako potrebna tudi prenova Zakona o davku na motorna vozila, in sicer predvsem zaradi sprememb na področju prometne zakonodaje glede novih preskusnih postopkov za merjenje emisij CO2 novih motornih vozil (t.i. novi preskusni postopek WLTP) kot tudi z namenom zagotavljanja okoljskih ciljev. V okviru prenove omenjenega zakona se namerava urediti enotna dajatev.

Vir: MF