Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 13.2.2019 14:58:47

Spremembe slovenskih računovodskih standardov (2016) v letu 2019

Rubrika: Slovenski računovodski standardiprint Natisni

Spremembe slovenskih računovodskih standardov (2016) v letu 2019 Uradni list RS, št. 81/2018 z dne 14. 12. 2018

Na podlagi drugega odstavka 9. člena in drugega odstavka 16. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08) je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo 17. 10. 2018 sprejel spremembe in dopolnitve SRS-jev (2016), objavljenih v Uradnem listu RS, št. 95/15, 74/16 in 23/17, kot sledi:

 

B. Okvir Slovenskih računovodskih standardov (2016) 

V poglavju B. Okvir Slovenskih računovodskih standardov se četrti stavek v tretjem odstavku 2. Pripoznavanje gospodarskih kategorij v računovodskih izkazih in računovodskih razvidih nadomesti z besedilom:

»Pri najemih sta na primer bistvo in gospodarska stvarnost, da najemnik pridobiva gospodarske koristi iz pravice do uporabe v najem vzetega sredstva, in to v zameno za obveznost plačila za to pravico.«

 

SRS 1 (2016) Opredmetena osnovna sredstva 

V SRS 1.10. se v drugem odstavku za prvim stavkom doda besedilo:

»Nabavno vrednost lahko sestavljajo tudi stroški, nastali v zvezi z najemi sredstev, ki se uporabljajo za gradnjo, dograjevanje, zamenjavo delov ali obnove opredmetenih sredstev, na primer amortizacijo sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe.«

V SRS 1.23. se v točki č) za besedo zakonskih doda beseda », najemnih«.

SRS 1.27. se spremeni tako, da se glasi:

»1.27. Najemnik na datum začetka najema pripozna opredmeteno osnovno sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iz najema. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi najema, je sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev najemojemalca. Njegova nabavna vrednost zajema:

a) znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema;

b) plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem;

c) začetne neposredne stroške;

č) oceno stroškov, ki bodo nastali najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema, obnovitvi mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje, kot ga zahtevajo pogoji najema, razen če so ti stroški nastali pri proizvodnji zalog.

Najemnik na datum začetka najema izmeri obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta dan še niso plačane. Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin je diskontna mera z najemom povezana obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje, ki jo mora plačati najemnik. Najemnine, zajete na začetni datum pri merjenju obveznosti iz najema, ki niso plačane, zajemajo na datum začetka najema naslednja plačila pravice do uporabe sredstva, ki je predmet najema, v obdobju najema:

a) nespremenljive najemnine, zmanjšane za terjatve za spodbude za najem;

b) spremenljive najemnine, ki so odvisne od indeksa ali stopnje in se na začetku merijo z indeksom ali stopnjo, ki velja na datum začetka najema;

c) zneski, za katere se pričakuje, da jih bo najemnik plačal na podlagi jamstev za preostalo vrednost;

č) izpolnitvena cena možnosti nakupa, če je precej gotovo, da bo najemnik izrabil to možnost, in

d) plačila kazni za odpoved najema, če trajanje najema kaže, da bo najemnik izrabil možnost odpovedi najema.

Organizacija ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Pri tem organizacija obračuna vsako najemno sestavino v pogodbi kot najem ločeno od nenajemnih sestavin pogodbe, razen če se odloči, da bo iz praktičnih razlogov obračunala vse sestavine kot eno samo najemno sestavino. Organizacija pri ocenjevanju, ali se s pogodbo za določeno obdobje prenaša pravica do uporabe identificiranega sredstva, oceni, ali ima stranka v celotnem obdobju uporabe hkrati:

a) pravico pridobiti vse pomembne gospodarske koristi od uporabe identificiranega sredstva in

b) pravico usmerjati uporabo identificiranega sredstva.

Če ima stranka pravico do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva samo za del trajanja pogodbe, pogodba vsebuje najem za ta del trajanja pogodbe.

Sredstvo običajno velja za identificirano, če je izrecno določeno v pogodbi. Lahko pa se identificira tudi tako, da se implicitno določi takrat, ko ga stranka dobi v uporabo. Stranka nima pravice do uporabe identificiranega sredstva, če ima dobavitelj skozi celotno obdobje uporabe materialno pravico do zamenjave sredstva, kar pomeni, da ima dejansko možnost zamenjave alternativnih sredstev skozi celotno obdobje uporabe in bi pri tem imel tudi gospodarsko korist.

Stranka ima pravico do usmerjanja uporabe identificiranega sredstva skozi celotno obdobje samo, če:

a) ima skozi celotno obdobje uporabe pravico usmerjati način in namen uporabe sredstva, ali

b) so pomembne odločitve o načinu in namenu uporabe sredstva določene vnaprej in:

  • ima stranka skozi celotno obdobje uporabe pravico upravljati sredstvo, ne da bi imel dobavitelj pravico spreminjati ta navodila za delovanje, ali
  • je stranka zasnovala sredstvo tako, da je z zasnovo vnaprej določila način in namen uporabe sredstva skozi celotno obdobje uporabe.

Organizacija določi trajanje najema kot obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:

a) obdobjem, za katero velja možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo najemnik to možnost izrabil; in

b) obdobjem, za katero velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da najemnik te možnost ne bo izrabil.«

V SRS 1.28. se povsod črta beseda »finančni« v vseh oblikah.

V SRS 1.30. se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»Odtujitev posameznega opredmetenega osnovnega sredstva je mogoča na več načinov (npr. s prodajo, finančnim najemom ali donacijo). Datum odtujitve posameznega opredmetenega osnovnega sredstva je datum, ko prejemnik pridobi pravico do obvladovanja tega sredstva v skladu z zahtevami SRS 15 za določanje, kdaj je izvršitvena obveza izpolnjena.«

V SRS 1.31. se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Po modelu nabavne vrednosti je treba opredmeteno osnovno sredstvo razvidovati po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve ter popravljeni za ponovno merjenje obveznosti iz najema iz točke c) v naslednjem odstavku.«

V SRS 1.31. se dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

»Najemnik po datumu začetka najema meri obveznost iz najema tako, da:

a) poveča knjigovodsko vrednost, kar odraža obrestovanje obveznosti iz najema;

b) zmanjša knjigovodsko vrednost, kar odraža izvedena plačila najemnine; in

c) ponovno izmeri knjigovodsko vrednost, ki mora odražati ponovne ocene ali spremembe najema ali spremembe po vsebini nespremenljivih najemnin. Najemnik obveznost iz najema ponovno izmeri tako, da spremenjene najemnine diskontira z uporabo spremenjene diskontne mere, če se je spremenilo trajanje najema ali se je spremenila ocena možnosti nakupa sredstva, ki je predmet najema. Pri tem najemnik določi spremenjeno diskontno mero kot obrestno mero, sprejeto pri najemu, za preostali del trajanja najema. Najemnik obveznost iz najema ponovno izmeri tako, da diskontira spremenjene najemnine, če se spremenijo zneski, ki jih bo po pričakovanju treba plačati iz naslova jamstva za preostalo vrednost, ali se spremenijo prihodnje najemnine zaradi spremembe indeksa ali stopnje, pri čemer najemnik uporabi nespremenjeno diskontno mero, razen če je sprememba najemnine posledica spremembe spremenljivih obrestnih mer.«

»Najemnik spremembo najema obračuna kot ločen najem, če se s spremembo poveča obseg najema, ker se dodaja pravica do uporabe enega ali več sredstev, in če se nadomestilo za najem poveča za znesek, sorazmeren s samostojno ceno povečanja obsega in ustreznimi prilagoditvami navedene samostojne cene, tako da odraža okoliščine posamezne pogodbe. Pri spremembi najema, ki ni obračunan kot ločen najem, najemnik ponovno merjenje obveznosti iz najema obračuna tako, da knjigovodsko vrednost sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, zmanjša za spremembe najema, s katerimi se zmanjšuje obseg najema, tako da odraža delno ali popolno odpoved najema, pri čemer se takšna odpoved pripozna v izkazu poslovnega izida, in vrednost sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, prilagodi v skladu z vsemi drugimi spremembami najema.«

V SRS 1.36. se doda drugi stavek, ki se glasi:

»Če so sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, povezana z vrsto opredmetenih osnovnih sredstev, za katera najemnik uporablja model revaloriziranja, se lahko najemnik odloči, da bo ta model prevrednotenja uporabljal za vsa sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, ki so povezana z navedeno vrsto opredmetenih osnovnih sredstev.«

SRS 1.45. se spremeni tako, da se glasi:

»1.45. Če je prišlo do pripoznanja izgub zaradi oslabitve ali razveljavitve izgube zaradi oslabitve, se razkrijejo razlogi in učinki oslabitve oziroma razveljavitve oslabitve. Za opredmetena osnovna sredstva, pridobljena z najemom, je poleg zgoraj navedenih razkritij treba razkriti še:

a) stroške amortizacije po vrstah sredstva, ki je predmet najema;

b) stroške obresti na obveznosti iz najema;

c) stroške, povezane s kratkoročnimi najemi in najemi sredstev majhne vrednosti;

č) prihodke iz podnajema sredstev;

d) skupni denarni tok za najeme;

e) dobičke in izgube iz transakcij prodaje s povratnim najemom.

Sredstva, pridobljena z najemom, se ločeno razkrijejo v pojasnilih k računovodskim izkazom.«

V SRS 1.46.

V točki r) se črta beseda Najmanjša; stavek se začne z besedo Vsota.

V točki s) se črta beseda »najmanjše vsote«.

Točka t) se spremeni tako, da se glasi:

»t) Spodbude za najem so najemodajalčeva plačila najemniku, povezana z najemom, ali najemodajalčevo povračilo najemnikovih stroškov oziroma prevzem teh stroškov.«

Za točko t) se doda nova točka u), ki se glasi:

»u) Podnajem je transakcija, pri kateri da najemnik sredstvo, ki je predmet najema, ponovno v najem tretji osebi.«

V točki t), ki postane točka v), se na koncu prvega stavka doda besedilo:

»ter tudi obresti, povezane z obveznostmi iz najema.«

Točka u) se preštevilči v točko z), točka v) se črta in točka z) se preštevilči v točko ž).

V SRS 1.60. se v točki č) črtata besedi »najmanjše vsote«.

SRS 1.63. se spremeni tako, da se glasi:

»1.63. Najemnik se lahko odloči, da kratkoročnih najemov in najemov, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema majhne vrednosti, ne pripozna kot sredstvo, ampak pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema ali na kakšni drugi sistematični podlagi. Najemnik uporabi drugo sistematično podlago, če ta podlaga bolje odraža vzorec najemnikovih koristi. Za kratkoročni najem velja najem, katerega doba najema traja do 1 leta. Najem majhne vrednosti pa je najem, katerega vrednost znaša do 10.000 EUR, pri čemer se upošteva vrednost novega sredstva, ki je predmet najema.

Organizacija najemnica, ki po določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe, velja za mikro ali majhno družbo, ali organizacija najemnica, ustanovljena v skladu z drugimi predpisi, ki dosega enako velikost, kot velja za mikro ali majhno družbo, se lahko odloči, da poslovnih najemov ne pripoznava kot sredstva, ampak pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema ali na kakšni drugi sistematični podlagi, ki najbolje odraža vzorec najemnikove koristi.

Organizacija, izvajalec gospodarske javne službe, ki računovodi po SRS 32 (2016) – Računovodske rešitve za izvajalce gospodarskih javnih služb, poslovnih najemov osnovnih sredstev gospodarske infrastrukture za opravljanje dejavnosti gospodarske javne službe ne pripoznava kot sredstva, ampak pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema ali na kakšni drugi sistematični podlagi, ki najbolje odraža vzorec najemnikove koristi.«

Za SRS 1.67. se doda nov SRS 1.68., ki se glasi:

»1.68. Najemnik prehod na ta standard v delu, ki se nanaša na spremembe področja najemov, obravnava v skladu s točko 5 Okvira Slovenskih računovodskih standardov. Najemnik pa se lahko odloči, da uporabi poenostavljeno možnost. V tem primeru kumulativni učinek začetne uporabe omenjenega spremenjenega področja najemov pripozna kot prilagoditev pravice do uporabe in začetnega stanja prenesenega čistega poslovnega izida na dan začetne uporabe; to je 1. januar 2019. Najemnik tisto izmed obeh omenjenih možnosti, za katero se je odločil, uporabi dosledno za vse najeme, pri katerih je najemnik.

Če se najemnik odloči za poenostavljeno možnost:

a) pri najemih, ki so bili prej razvrščeni kot poslovni najemi, pripozna obveznost iz najema na datum začetne uporabe. Navedeno obveznost iz najema meri po sedanji vrednosti preostalih najemnin, diskontiranih z uporabo najemnikove predpostavljene obrestne mere za izposojanje na datum začetne uporabe;

b) pri najemih, ki so bili prej razvrščeni kot poslovni najemi, pripozna sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, na datum začetne uporabe. Najemnik se za vsak najem posebej odloči, ali bo sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, meril:

i. po knjigovodski vrednosti, kot da bi se spremembe področja najemov uporabljale od začetka najema, vendar diskontirano po najemnikovi predpostavljeni obrestni meri za izposojanje na datum začetne uporabe, ali

ii. v znesku, ki je enak obveznosti iz najema, prilagojenem za znesek vnaprej plačanih ali vračunanih obresti, ki se nanašajo na ta najem, pripoznan v bilanci stanja neposredno pred datumom začetne uporabe.

Če se najemnik odloči za poenostavljeno možnost prehoda, lahko za vsak primer posebej uporabi naslednje praktične rešitve:

a) uporabi lahko enotno diskontno mero za portfelj najemov z razumno podobnimi značilnostmi;

b) lahko se odloči, da za najeme, pri katerih se trajanje najema konča prej kot v 12 mesecih od datuma začetne uporabe, uporabi možnost izjeme, kot velja za kratkoročne najeme;

c) začetne neposredne stroške lahko izključi iz merjenja sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, na datum začetne uporabe;

d) uporabi lahko ugotovitve za nazaj, na primer pri določanju trajanja najema, če pogodba vsebuje možnost podaljšanja ali odpovedi najema.

Če se najemnik odloči, da bo uporabil poenostavljeno možnost za najeme, ki so bili razvrščeni med finančne najeme, se za knjigovodsko vrednost sredstva v najemu in obveznosti iz najema pri prehodu šteje knjigovodska vrednost sredstva v najemu in obveznosti iz najema neposredno pred tem datumom.

Najemnik mora v razkritjih razkriti vse pomembne zadeve glede prehoda na dan 1. januarja 2019.

Omenjeno pojasnilo ima naravo posebne prehodne določbe tega standarda.«

SRS 1.68. se preštevilči v SRS 1.69.

 

SRS 2 (2016) Neopredmetena sredstva 

V SRS 2.16. se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»Najemnik na datum začetka najema lahko pripozna neopredmeteno sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe in obveznost iz najema. Za začetno računovodsko merjenje pravice do uporabe neopredmetenega sredstva in obveznosti iz najema pri najemniku se smiselno upošteva SRS 1.27.«

V SRS 2.20. se doda drugi odstavek, ki se glasi:

»Pri neopredmetenih sredstvih, pridobljenih na podlagi najema, se pri določanju nabavne vrednosti upošteva tudi popravek za ponovno merjenje obveznosti iz najema na način, določen v SRS 1.31., točki c.«

V SRS 2.27. se doda nov stavek, ki se glasi:

»Odtujitev posameznega neopredmetenega sredstva je mogoča na več načinov (npr. s prodajo, finančnim najemom ali donacijo).«

V SRS 2.36. se doda nov odstavek, ki se glasi:

»Za razkrivanje neopredmetenih sredstev, pridobljenih z najemom, se lahko smiselno uporabi SRS 1.45.«

V SRS 2.37. se točka a) dopolni z besedilom:

»Neopredmetena sredstva so lahko tudi prejeta sredstva pri najemniku na podlagi najemne pogodbe, razen postavk, kot so filmi, videoposnetki, gledališke igre, rokopisi, patenti in avtorske pravice.«

Doda se nov SRS 2.40., ki se glasi:

»Organizacija najemnica se lahko odloči, da pri računovodenju najemov neopredmetenih sredstev ravna smiselno enako, kot je določeno v SRS 1.63.

Prehod na ta standard v delu, ki se nanaša na spremembe področja najemov, organizacija opravi smiselno enako, kot je to določeno v SRS 1.68.«

SRS 2.40. se preštevilči v SRS 2.41.

 

SRS 3 (2016) Finančne naložbe 

SRS 3.30. se spremeni tako, da se glasi:

»3.30. Pri odpravi pripoznanja finančnega sredstva v celoti, ki je kapitalski instrument, se razlika med

a) knjigovodsko vrednostjo ter

b) vsoto prejetih nadomestil, vključno z novimi dobljenimi sredstvi, zmanjšanimi za nove prevzete obveznosti, in nabranih dobičkov ali izgub, pripoznanih neposredno v kapitalu, pripozna v prenesenem čistem poslovnem izidu.

Pri odpravi pripoznanja finančnega sredstva v celoti, ki ni kapitalski instrument, se razlika med

a) knjigovodsko vrednostjo ter

b) vsoto prejetih nadomestil, vključno z novimi dobljenimi sredstvi, zmanjšanimi za nove prevzete obveznosti, in nabranih dobičkov ali izgub, pripoznanih neposredno v kapitalu, pripozna v poslovnem izidu.«

 

SRS 6 (2016) Naložbene nepremičnine 

V SRS 6.2. se črta beseda »finančnem«.

V SRS 6.6 se v drugem odstavku doda besedilo:

»Nabavno vrednost lahko sestavljajo tudi stroški, nastali v zvezi z najemi sredstev, ki se uporabljajo za gradnjo, dograjevanje, zamenjavo delov ali obnove naložbenih nepremičnin (na primer amortizacija sredstev), ki predstavljajo pravico do uporabe.«

SRS 6.8. se spremeni tako, da se glasi:

»Najemnik na datum začetka najema pripozna delež v naložbeni nepremičnini, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iz najema. Za začetno računovodsko merjenje pravice do uporabe naložbenih nepremičnin in obveznosti iz najema pri najemniku se smiselno upošteva SRS 1.27.«

V SRS 6.11. se doda nov drugi stavek, ki se glasi:

»Če najemnik za naložbene nepremičnine uporabi model poštene vrednosti, navedeni model uporabi tudi za sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe.«

V SRS 6.18. se črta točka b), ostale točke pa se ustrezno preštevilčijo.

V SRS 6.21. se doda nov odstavek, ki se glasi:

»Za razkrivanje naložbenih nepremičnin, pridobljenih z najemom, se lahko smiselno uporabi SRS 1.45.«

V SRS 6.22. se v točki a) črta besedilo:

»pri finančnem najemu«

V SRS 6.23. se točka c) spremeni tako, da se glasi:

»c) Zgradba, ki jo poseduje organizacija, ali sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe na podlagi pogodbe o poslovnem najemu zgradbe, in je dana v enkratni ali večkratni poslovni najem (podnajem)«.

Doda se nov SRS 6.30. ki se glasi:

»Organizacija najemnica se lahko odloči, da pri računovodenju najemov naložbenih nepremičnin ravna smiselno enako, kot je to določeno v SRS 1.63.

Prehod na ta standard v delu, ki se nanaša na spremembe področja najemov, organizacija opravi smiselno enako, kot je to določeno v SRS 1.68.«

SRS 6.30. se preštevilči v SRS 63.31., SRS 6.31. pa se preštevilči v SRS 6.32.

 

SRS 8 (2016) Kapital 

V SRS 8.19. se črtata tretji in četrti stavek.

V SRS 8.22. se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi:

»Odpravljajo se preko izkaza poslovnega izida ali preko čistega prenesenega poslovnega izida.«

 

SRS 14 (2016) Odhodki 

V SRS 14.7. se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi:

»Prevrednotovalni finančni odhodki se pripoznavajo tudi pri prodaji ali drugačni odtujitvi ali odpravi pripoznavanja finančnih naložb, ki niso kapitalski instrumenti, ali prodaji terjatev kot negativni razliki med prodajno ter knjigovodsko vrednostjo, popravljeno za morebitno rezervo, nastalo iz vrednotenja po pošteni vrednosti.«

 

SRS 35 (2016) Računovodske rešitve v socialnih podjetjih 

V SRS 35.10. se za SRS 1 doda besedilo:

»ali SRS 2«

SRS 35.22. se spremeni tako, da se glasi:

»Socialno podjetje poslovni izid obračunskega obdobja razporedi in uporabi skladno z zakonom, ki ureja socialno podjetništvo.«

V SRS 35.25. se za besedilom »v katerem nastane« črta besedilo in nadomesti z naslednjim:

»ta negativni poslovni izid«.

SRS 35.26. se črta, naslednji členi pa se ustrezno preštevilčijo.

V novem SRS 35.31. se točke d), e), f), g) in h) spremenijo tako, da se glasijo:

»d) prikaz razporeditve pozitivnega (čistega) poslovnega izida po posameznih namenih, kot jih določa zakon, ki ureja socialno podjetništvo;

e) prikaz pokrivanja negativnega (čistega) poslovnega izida;

f) povprečno število zaposlenih, ki so bili v socialnem podjetju najmanj devet mesecev v letu, in povprečno število prostovoljcev v socialnem podjetju v primerjalnem obračunskem obdobju;

g) povprečno število zaposlenih, ki so bili v socialnem podjetju najmanj devet mesecev v letu, in povprečno število prostovoljcev v obračunskem obdobju ter zmanjšanje ali povečanje števila zaposlenih in števila prostovoljcev v tekočem letu v dejavnosti socialnega podjetništva;

h) povprečno število zaposlenih, ki so bili v socialnem podjetju najmanj devet mesecev v letu, in število prostovoljcev v obračunskem obdobju ter zmanjšanje ali povečanje števila zaposlenih v tekočem letu v dejavnostih pod posebnimi pogoji zaposlovanja;«

V novem SRS 35.31. se v točki a) besedilo »Zakonu o socialnem podjetništvu« nadomesti z besedilom »zakonu, ki ureja socialno podjetništvo«, točka j) pa se črta.

Novi SRS 35.34. se spremeni tako, da se glasi:

»35.34. Poimenovanje poslovnega izida socialnega podjetja je odvisno od njegove organizacijske oblike in je razlika med vsemi prihodki in vsemi odhodki socialnega podjetja. Poslovni izid je lahko pozitiven ali negativen.«

Novi SRS 35.35. se spremeni tako, da se glasi:

»35.35. Poimenovanje čistega poslovnega izida socialnega podjetja je odvisno od njegove organizacijske oblike. Ugotovi se tako, da je poslovni izid iz SRS 35.34. znižan za morebitne davke, obračunane v breme tega poslovnega izida.«

 

SRS 39 (2016) Računovodske rešitve v organizacijah v stečaju ali likvidaciji 

V SRS 39.35. se v 9. točki črta beseda »finančni«.

Spremembe teh standardov je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na svoji seji 17. 10. 2018. K njim sta dala soglasje minister za finance in minister za gospodarstvo. Organizacije, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, jih začnejo uporabljati 1. januarja 2019, preostale organizacije pa prvo poslovno leto, ki se začne po tem datumu.

Št. 16/18

Ljubljana, dne 17. oktobra 2018

dr. Samo Javornik l.r.

Predsednik strokovnega sveta Slovenskega inštituta za revizijo 

 

 

Ključne besede:
srs
slovenski računovodski standardi
spremembe srs
srs 2016
srs 2019
novosti srs

Zadnji članki iz rubrike:

18.12.2018 8:36:24:
Pojasnilo 1 k Slovenskemu računovodskemu standardu 11 (2016) – Računovodsko izkazovanje žetonov začetne ponudbe

28.8.2018 14:07:38:
Slovenski računovodski standard 15 (2019) – Prihodki

27.7.2018 11:02:11:
Predlog pojasnila: Računovodsko izkazovanje žetonov začetne ponudbe (ICO)

14.5.2017 18:16:51:
Slovenski računovodski standard 30 (2016) Računovodske rešitve pri samostojnih podjetnikih posameznikih

14.12.2016 13:56:04:
Popravek Slovenskih računovodskih standardov 2016

Najnovejši članki:

16.2.2019 10:22:19:
Vlada odgovorila na poslansko vprašanje o davku na motorna vozila

16.2.2019 10:15:28:
Slovenija za podrobnejša izvedbena pravila na področju davka na dodano vrednost

16.2.2019 10:12:36:
Slovenija podpira spremembe evropskih predpisov glede nadzora e-trgovanja

16.2.2019 10:07:55:
Vlada se strinja z uporabo splošnega izvoznega dovoljenja za izvoz v Združeno kraljestvo

16.2.2019 9:54:34:
Vlada o zahtevi za oceno ustavnosti dela Zakona o davčnem postopku

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT