Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 6.11.2018 15:23:57

Upokojitev v letošnjem ali prihodnjem letu?

Rubrika: Plače in delovna razmerjaprint Natisni

Upokojitev v letošnjem ali prihodnjem letu? Ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine se marsikateri zavarovanec sprašuje, ali je zanj ugodnejša upokojitev v letošnjem ali prihodnjem koledarskem letu.

Pri odločitvi za uveljavitev pravice v letošnjem ali naslednjem koledarskem letu je treba upoštevati vse elemente, ki lahko vplivajo tako na možnost uveljavitve (zaostrovanje pogojev v prehodnem obdobju za zavarovanke) kot na višino pokojnine oziroma drugih prejemkov.

Na odločitev o uveljavitvi pravice do pokojnine v letošnjem koledarskem letu lahko vplivajo:

  • višina osnov, od katerih se plačujejo prispevki (štetje osnov za izračun pokojninske osnove iz dodatnega leta zavarovanja v primeru upokojitve v prihodnjem koledarskem letu),
  • višina valorizacijskih količnikov,
  • dolžina dopolnjene pokojninske dobe (zaokroževanje dopolnjene pokojninske dobe na šest mesecev ali celo leto) in njena kvaliteta (zavarovalna, pokojninska, pokojninska doba brez dokupa) ter višina odmernega odstotka (pri zavarovankah tudi različna višina odmernih odstotkov v prehodnem obdobju),
  • višina zmanjšanja pri predčasni pokojnini,
  • višina uskladitev pokojnin v letošnjem letu,
  • prejemanje 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine ob odlogu upokojitve in morebitno kasnejše upoštevanje ugodnejšega vrednotenja dela pokojninske dobe brez dokupa,
  • višina odpravnine ob upokojitvi (javni sektor).

Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, ki se v skladu z določbami 30. člena ZPIZ-2 izračuna na podlagi mesečnih povprečij osnov zavarovanca (od katerih so bili plačani prispevki) za posamezno leto zavarovanja, iz najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja od 1. januarja 1970 dalje, pri čemer se osnove zmanjšajo za povprečno stopnjo davka in prispevkov, ki se plačujejo od plač v Republiki Sloveniji. S 1. 1. 2018 je bilo zaključeno prehodno obdobje postopnega podaljševanja obdobja, iz katerega se upoštevajo osnove za izračun pokojninske osnove z 18 na 24 let. V obdobju od leta 2013 do 2017 pa je na višino pokojninske osnove ter višino odmerjene pokojnine in s tem tudi na odločitev za upokojitev v tekočem ali novem koledarskem letu lahko vplivala tudi dolžina obdobja, iz katerega so se upoštevale osnove za izračun pokojninske osnove.

Pri izračunu pokojninske osnove se zaradi medsebojne primerljivosti osnove iz prejšnjih let zavarovanja preračunajo na vrednost koledarskega leta pred letom, za katero se določajo valorizacijski količniki. Valorizacijski količnik za zadnje leto, iz katerega se še upoštevajo osnove za izračun pokojninske osnove, je v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ZPIZ-2 vedno enak 1,000, kar pomeni, da se mesečno povprečje osnov iz tega leta upošteva v dejanskem znesku. Valorizacijski količniki za ostala koledarska leta, za katera se določajo, pa se izračunajo tako, da se povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za koledarsko leto pred letom, za katero so določeni količniki, deli s povprečno plačo na zaposleno osebo, izplačano za posamezno koledarsko leto, iz katerega se upoštevajo osnove za izračun pokojninske osnove. Povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za posamezno koledarsko leto, se izračuna tako, da se povprečna plača na zaposleno osebo, ugotovljena po podatkih Statističnega urada RS, preračuna s povprečno letno stopnjo davka in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo od plač v RS (to običajno v mesecu marcu vsakega koledarskega leta v Uradnem listu RS objavi minister za finance) v neto vrednost. Pri določitvi valorizacijskih količnikov se torej upoštevajo gibanja povprečnih plač na zaposlenega v RS, izplačanih v posameznih letih.

Ob upoštevanju Napovedi rasti povprečne bruto plače na zaposlenega v RS iz Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2018, ki jo je v mesecu septembru 2018 objavil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, bo v letu 2018 povprečna bruto plača na zaposlenega v RS porasla za dobre tri odstotke (natančen odstotek bo znan 15. 2. 2019), kar glede na zgoraj navedeno pomeni, da bodo za enak odstotek višji tudi valorizacijski količniki, ki bodo v letu 2019 določeni za preračun osnov iz prejšnjih let zavarovanja pri zavarovancih, ki bodo pravico do starostne ali predčasne pokojnine uveljavili v letu 2019. Uveljavitev pravice do pokojnine v letu 2019 hkrati pomeni, da bodo za izračun pokojninske osnove upoštevane tudi osnove iz leta 2018, pod pogojem, da so bili prispevki od osnove plačani za najmanj šest mesecev in je zavarovanec dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe. V primeru, da so pri zavarovancu osnove iz leta 2018 znatno višje od osnov iz prejšnjih let, lahko v 1/24 vplivajo na višino pokojninske osnove. Pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, pa se bo potem v letu 2019 usklajevala tako kot ostale pokojnine.

V primeru, da se zavarovanec odloči za uveljavitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine v letu 2018, se za izračun pokojninske osnove ne bo upoštevalo povprečje osnov iz letošnjega koledarskega leta, za preračun osnov iz prejšnjih let zavarovanja pa bodo upoštevani Valorizacijski količniki za preračun osnov iz prejšnjih let zavarovanja na raven povprečne plače na zaposleno osebo, izplačane za leto 2017 (Uradni list RS, št. 32/18). Starostna pokojnina, odmerjena v ustreznem odstotku glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, bo ob odmeri usklajena za letošnji uskladitvi pokojnin – redno uskladitev po določbah ZPIZ-2 za 2,2 odstotka in izredno uskladitev po določbah Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2018 in 2019 za 1,1 odstotka.

Pri zavarovancih so bili odmerni odstotki glede na dopolnjeno pokojninsko dobo v prvem odstavku 37. člena ZPIZ-2 že ob uveljavitvi zakona določeni dokončno. To pomeni, da jim zaokrožitev dopolnjene pokojninske dobe na dodatnih šest mesecev ali celo leto zviša tudi odmerni odstotek. Tak učinek bo imel odlog upokojitve tudi pri zavarovankah, ne glede na upokojitev v letošnjem ali prihodnjem koledarskem letu. Podaljšanje obveznega zavarovanja do leta 2020 pa bo pri zavarovankah pomenilo nižje odmerne odstotke, saj bo s 1. 1. 2020 zanje nastopilo tretje prehodno obdobje nižanja odmernih odstotkov, v katerem bodo ti še vedno ugodnejši od dokončnih, določenih v prvem odstavku 37. člena ZPIZ-2 za čas od 1. 1. 2023 dalje.

V primeru, da so zavarovanci v letošnjem koledarskem letu izpolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po četrtem oziroma zavarovanke v letošnjem letu še po petem odstavku 27. člena ZPIZ-2, lahko na odločitev za odlog uveljavitve pravice do starostne pokojnine vpliva tudi ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa po določbi šestega odstavka 37. člena ZPIZ-2. Po tej določbi se vsako nadaljnje leto pokojninske dobe brez dokupa, dopolnjene v obveznem zavarovanju, vendar največ do treh let zavarovanja, vrednoti v višini štirih odstotkov; odlog uveljavitve pravice do starostne pokojnine za vsake tri mesece pomeni torej višjo odmero pokojnine za en odstotek.

Na kasnejšo uveljavitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine lahko pri zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine, vpliva tudi možnost, da zahteva mesečno izplačilo 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Takšno

izplačilo mu pripada do prenehanja obveznega zavarovanja s polnim delovnim ali zavarovalnim časom.

V zvezi z uveljavitvijo pravice do predčasne pokojnine v letošnjem oziroma prihodnjem koledarskem letu je treba poudariti, da se z odlogom uveljavitve te pravice pri zavarovancih znižuje odstotek zmanjšanja pokojnine glede na manjkajoče mesece starosti do starosti 65 let. Pri zavarovankah se v letu 2018 zmanjšanje pokojnine izračunava za vsak mesec manjkajoče starosti (od največ 59 let in 8 mesecev) do starosti 64 let; starostni pogoj za predčasno upokojitev se s 1. 1. 2019 zviša na 60 let, zato se bodo manjkajoči meseci računali največ od te starosti do starosti 64 let in 6 mesecev.

Pri nekaterih zavarovancih pa na odločitev o času upokojitve vplivajo tudi pravice iz delovnega razmerja (npr. višina odpravnine ob upokojitvi delavcev, zaposlenih v javnem sektorju – v primeru upokojitve v dveh mesecih od izpolnitve pogojev tri povprečne mesečne plače, sicer pa dve povprečni mesečni plači).

Vir: ZPIZ

Ključne besede:
pokojnina
upokojitev
starostna pokojnina
predčasna pokojnina
ZPIZ

Zadnji članki iz rubrike:

12.11.2018 15:50:29:
Kmetje in prostovoljno zavarovani bodo namesto položnic od FURS prejeli SMS

12.11.2018 15:39:55:
Napotitev tujega delavca na delo v Slovenijo

12.11.2018 15:38:19:
Pogodba o zaposlitvi - začasna napotitev na delo v tujino

12.11.2018 15:32:32:
Napotitev delavca v tujino

12.11.2018 15:22:33:
Podpisan protokol za izvajanje Sporazuma o zaposlovanju državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji

Najnovejši članki:

19.11.2018 15:59:14:
Pošiljanje novih kartic zdravstvenega zavarovanja za zavarovane osebe zaradi poteka veljavnosti

19.11.2018 15:12:57:
Sprejeta sprememba Zakona o socialno varstvenih prejemkih

17.11.2018 20:35:00:
Prikrito izplačilo dobička - posojilna pogodba - vračilo posojila - simuliran (navidezni) pravni posel

15.11.2018 15:18:55:
Ugotavljanje rezidentskega statusa - prijavljeno stalno prebivališče

15.11.2018 15:09:39:
Ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT