1. izdaja, oktober 2018

Vir: FURS

1.0 PRAVNA PODLAGA ZA DOLOČITEV NADOMESTIL IN POVRAČIL STROŠKOV ZA DELO NA VOLITVAH IN REFERENDUMIH

Pravico do nadomestila za delo oziroma povračil stroškov članom volilnih organov, tajnikom in drugim osebam, ki opravljajo dolžnosti na volitvah in referendumu, določata:

• 26. člen Zakona o volitvah v državni zbor – ZVDZ (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US in 23/17) in

• 45.a člen Zakona o lokalnih volitvah – ZLV (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17).

Drugi zakoni, ki tudi urejajo volitve, praviloma določajo, da volitve vodijo organi, imenovani po zakonu o volitvah v državni zbor, in sicer:

• Zakon o volitvah predsednika republike - ZVPR (Uradni list RS, št. 39/92 in 73/03 – odl. US) v 7. členu določa, da volitve predsednika republike vodijo in izvajajo volilni organi, imenovani po zakonu o volitvah v državni zbor.

• Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament - ZVPEP (Uradni list RS, št. 40/04 – uradno prečiščeno besedilo, 41/07 – ZVRK, 109/09, 9/14 in 59/17) v 4. členu določa, da volitve vodijo in izvajajo volilni organi, imenovani po zakonu o volitvah v državni zbor.

• Zakon o državnem svetu - ZDSve (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 95/09 – odl. US in 21/13 – ZFDO-F) v 7. členu določa, da volitve v državni svet vodijo in izvajajo volilni organi, imenovani po zakonu o volitvah v državni zbor, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. V skladu z 12. členom tega zakona za izvedbo volitev članov državnega sveta v interesnih organizacijah skrbi republiška volilna komisija; za izvedbo volitev članov državnega sveta v lokalnih skupnostih pa skrbijo volilne komisije volilnih enot in republiška volilna komisija.

• Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi - ZRLI (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo in 6/18 – odl. US) v 38. členu določa, da postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo postopek za volitve v državni zbor.

Zakona o volitvah v državni zbor – ZVDZ določa, da volitve vodijo in izvajajo volilne komisije in volilni odbori (volilni organi). Volilne komisije (državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot, okrajne volilne komisije) se imenujejo za štiri leta, volilni odbori pa za vsake volitve. Volilni organ sestavljajo predsednik in člani ter njihovi namestniki.

V skladu s 26. členom ZVDZ imajo člani volilnih organov pravico do ustreznega nadomestila. Višino nadomestil oziroma povračil stroškov članov volilnih organov, tajnikov in drugih oseb, ki opravljajo dolžnosti pri volitvah, določi državna volilna komisija v soglasju z ministrstvom, pristojnim za finance.

V 26. členu ZVDZ je tudi določena višina nadomestil za člane državne volilne komisije, in sicer je določena v deležu od osnovne plače predsednika ustavnega sodišča.

Na podlagi 26. in 37. člena ZVDZ je Državna volilna komisija sprejela Pravilnik o določitvi meril in kriterijev za določitev višine nadomestil in povračil stroškov članom volilnih organov, tajnikom in drugim osebam, ki opravljajo dolžnosti na volitvah in referendumu (prečiščeno besedilo vsebuje zadnjo spremembo pravilnika, št. 040-5/2018-5 z dne 8. 3. 2018; v nadaljevanju: Pravilnik).

V 3. členu Pravilnika so določena merila oz. kriteriji za določitev višine enkratnega nadomestila članom volilne komisije volilne enote in okrajne volilne komisije, ki izvajajo volilna opravila na volitvah poslancev v državni zbor, predsednika republike, poslancev v Evropski parlament in volitve v državni svet, in sicer v določenem odstotku od osnovne plače predsednika ustavnega sodišča.

V 4. členu Pravilnika so navedeni kriteriji za določitev višine nadomestil članom volilnih odborov in njihovim namestnikom za izvajanje volilnih opravil na volitvah poslancev v državni zbor oz. Evropski parlament, za predsednika republike in na referendumu, in sicer v višini (večkratnika) dnevnice za službeno pot v domovini v celodnevnem trajanju v skladu z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (dnevnica, določena z uredbo, v tem primeru predstavlja osnovo za izračun nadomestila članu volilnega odbora).

4. člen Pravilnika tudi določa, da ima član volilnega odbora, ki prevzema in predaja volilno gradivo in za prevoz uporablja lastno vozilo, pravico do povrnitve kilometrine v skladu z zgoraj navedeno uredbo. Član volilnega odbora, ki vodi glasovanje na diplomatsko konzularnih predstavništvih RS, pa ima pravico do nadomestila v višini ene dnevnice za službeno potovanje, ki traja nad 14 ur.

Nadomestila članom volilnih komisij za izvedbo referenduma so določene v 5. členu Pravilnika, in sicer so določena v višini 90 % nadomestil, kot so določena za člane volilne komisije volilne enote in okrajne volilne komisije (3. člen Pravilnika).

6. členu Pravilnika določa, da imajo člani volilnih komisij pravico do povračil potnih stroškov in povračil stroškov na službenem potovanju v skladu s predpisi, ki urejajo področje povračil stroškov. Članom volilnih komisij se potni stroški za delo v komisiji povrnejo v obliki kilometrine. Tajniki, njihovi namestniki in druge osebe, ki opravljajo dolžnosti na volitvah in referendumu, imajo pravico do navedenih povračil, če naloge za komisijo opravljajo v soboto ali nedeljo oz. izven delovnih dni ter na dan glasovanja.

Nadomestila tajnikom, njihovim namestnikom in drugim osebam (računovodje, informatiki), ki opravljajo dolžnosti na volitvah za predsednika republike, na volitvah poslancev v državni zbor, državni svet ali Evropski parlament so določena v 7. členu Pravilnika. Za izvedbo referendumskih opravil se višina nadomestil tajnikom, njihovim namestnikom in drugim osebam določa na enak način kot je določeno v 7. členu Pravilnika, razen za na volilnih komisijah volilnih enot, kjer je določeno nadomestilo v višini 90 % prej navedenih nadomestil.

V skladu z Zakonom o lokalnih volitvah - ZLV volitve v občinske svete vodijo in izvajajo občinske volilne komisije, ki jo sestavljajo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki. Občinska volilna komisija ima tudi tajnika, ki ga imenuje na predlog občinske uprave. Določene naloge pri izvedbi lokalnih volitev opravlja tudi Državna volilna komisija. Za volitve predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter predstavnikov romske skupnosti se imenuje posebna občinska volilna komisija.

Po 45.a členu ZLV imajo člani občinskih volilnih organov pravico do enkratnega nadomestila, in sicer je višina določena na podlagi osnovne mesečne plače za poklicno opravljanje funkcije župana v občini.

Člani volilnih odborov na lokalni ravni, ki vodijo glasovanje na volišču na dan glasovanja, imajo za svoje delo na volitvah pravico do nadomestila v višini, kot je določena za volilne odbore za volitve in referendume na državni ravni (kot to določeno v 4. členu Pravilnik, ki ga je sprejela Državna volilna komisija).

2.0 Davčna obravnava dohodkov, prejetih za delo na volitvah in referendumih

Dohodki, ki jih v skladu z zgoraj navedenimi zakonskimi določili in Pravilnikom prejemajo osebe, ki opravljajo delo v zvezi z delom na volitvah in referendumu, praviloma sodijo med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja v skladu z določili zakona, ki ureja dohodnino.

Po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 so obdavčeni vsi dohodki, razen tistih, ki so v zakonu izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni plačila dohodnine ali niso obdavčeni po tem zakonu. V šestem odstavku 35. člena ZDoh-2 je izrecno določeno, da se za zaposlitev po tem zakonu šteje tudi opravljanje funkcije na podlagi imenovanja in izvolitve v državni ali drug organ. Dohodki iz zaposlitve so dohodki iz delovnega razmerja in dohodki iz drugega pogodbenega razmerja. Glede na to, da člani volilnih organov niso v rednem delovnem razmerju in ne prejemajo plače, se dohodki za delo na volitvah štejejo za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja.

Po predpisih, ki urejajo volitve, so do ustreznih nadomestil upravičeni tudi člani volilnih odborov, tako da v primerih prejema nadomestila ni mogoče upoštevati oprostitve po 2. točki 107. člena ZDoh-2.¹ Nadomestila in morebitna povračila stroškov, ki jih prejmejo člani volilnih odborov, prav tako sodijo med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja.

Izplačevalec dohodka - plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja (REK-2 obrazcu) obračuna in v breme zavezanca plača akontacijo dohodnine ter obvezne prispevke za socialno varnost delojemalca, ter obračuna in plača v svoje breme prispevke za socialno varnost delodajalca. Podrobnejše pojasnilo v zvezi s tem je v poglavju 2.1 in 2.2.

2.1 Akontacija dohodnine od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja

V skladu z 38. členom ZDoh-2 dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami. Davčna osnova za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja je posamezni dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec – prejemnik dohodka, in za normirane stroške v višini 10 % od doseženega dohodka. Poleg normiranih stroškov lahko prejemnik dohodka naknadno uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve. Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 %.

Kot navedeno, lahko prejemnik dohodka za zmanjšanje davčne osnove poleg normiranih stroškov uveljavlja tudi morebitne dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem tovrstnega dela. Stroški se priznajo na podlagi dokazil, in sicer pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena ZDoh-2 določila Vlada z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Zavezanec lahko dejanske stroške uveljavlja pri davčnem organu z zahtevkom pri sestavi informativnega izračuna dohodnine do 5. februarja tekočega leta za preteklo leto, najpozneje pa v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. Podrobnejše pojasnilo glede uveljavljanja dejanskih stroškov je v drugem poglavju dokumenta Uveljavljanje stroškov v zvezi z dohodki iz zaposlitve, objavljenega na spletnih straneh Finančne uprave RS.

2.2 Prispevki za socialno varnost od dohodkov, doseženih v okviru drugega pravnega razmerja

Po 18. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 se obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, če niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom po določbah 14. do 17. ter 19. člena ZPIZ-2 ali niso prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje po 25. členu ZPIZ-2, razen če so uživalci pokojnine. V skladu s 6. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona za uravnoteženje javnih financ – ZUJF-C se od 1. 2. 2015 dalje obvezno zavarujejo tudi osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo. Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 18. člena ZPIZ-2 je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po ZDoh-2 šteje za dohodek. Stopnja prispevka za zavarovanca znaša 15,5 %; stopnja prispevka, ki bremeni delodajalca, pa znaša 8,85 %.

Osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačilo, so v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2, pri opravljanju tega dela obvezno zavarovane za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni:

• če na podlagi tega dela niso vključene v zavarovanje po 18. ali 16. členu ZPIZ-2 in

• kadar se plačilo za opravljeno delo ali storitev šteje za dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine in ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.

Osnova za plačilo prispevka za posebne primere zavarovanja je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev. Prispevek bremeni delodajalca in se obračuna po stopnji 8,85 % od osnove.

V skladu z določbo 55.a člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ se od dohodkov, ki jih osebe, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi 15. ali 20. člena ZZVZZ, dosegajo v okviru drugega pravnega razmerja, obračuna in plača prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 %. Prispevek bremeni delojemalca – prejemnika dohodka in se obračuna od osnove – prejetega dohodka.

V skladu s 5. točko 17. člena ZZVZZ so za poškodbe pri delu in poklicne bolezni zavarovane tudi osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo oziroma storitev za plačilo in se to plačilo šteje za dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine oziroma ni drugi dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Prispevek se obračuna po stopnji 0,53 % od vsakega posameznega dohodka in bremeni delodajalca.

V tabeli so povzete stopnje prispevkov za obvezno socialno zavarovanje od prejetega dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, ki bremenijo prejemnika dohodka in delodajalca:

1 Upoštevaje veljavno zakonodajo, ki določa pravice do dohodkov (nadomestil, povračil stroškov) članov volilnih odborov, prejeti dohodki ne morejo biti oproščeni plačila dohodnine po 2. točki 107. člena ZDoh-2. Za oprostitev po tem določilu morajo biti izpolnjeni vsi navedeni pogoji:

• prejemek mora imeti naravo povračila stroška dnevnice in/ali prevoza,

• prejemnik je član volilnega odbora in dohodek prejme v zvezi z opravljanjem te funkcije,

• v zvezi z opravljanjem te funkcije prejme le povračilo navedenih stroškov, pod pogoji in do višin, določenih z vladno uredbo.

Po sedaj veljavnih predpisih, ki urejajo volitve, so člani volilnih odborov vedno upravičeni do nadomestila.