Vračilo na podlagi zahtevka za vračilo

Davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji lahko vloži zahtevek za vračilo DDV, ki ga je plačal za blago ali storitve v drugih državah članicah, v elektronski obliki preko sistema eDavki. V drugi državi članici lahko zahteva vračilo tistega DDV, za katerega izpolnjuje pogoje za vračilo na podlagi zakonodaje države članice vračila.

Finančna uprava republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) mora vložen zahtevek za vračilo DDV posredovati pristojnemu organu države članice, razen če vložnik zahtevka v obdobju vračila:

• ni davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji;
• dobavlja le blago ali opravlja le storitve, za katere v skladu z ZDDV-1 velja oprostitev plačila DDV brez pravice do odbitka[1];
• uveljavlja oprostitev plačila DDV za male davčne zave­zance (obdavčljivi promet v zadnjih 12 mesecih ne presega oz. se ne pričakuje, da bi presegel 50.000 evrov, zato ni identificiran za namene DDV v Sloveniji);
• uveljavlja le pravico do pavšalnega nadomestila, ni pa identificiran za namene DDV v Sloveniji.

O tem, da zahtevek za vračilo ne bo poslan državi članici vračila, davčni organ v elektronski obliki obvesti vložnika zahtevka.

Davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji lahko za vlaganje zahtevka za vračilo DDV v drugi državi članici pooblasti drugo osebo (pooblaščenca). Pooblaščenec potrebuje za vložitev zahtevka kvalificirano digitalno potrdilo, ki omogoča dostop do elektronskega sistema eDavki. Tuja fizična oseba lahko pridobi kvalificirano digitalno potrdilo, če ima v Sloveniji davčno  in matično številko.

Davčni zavezanec, ki drugo osebo pooblašča za vložitev zahtevka v postopku vračila DDV v drugi državi članici, mora izpolniti posebno pooblastilo, namenjeno pooblaščanju v sistemu eDavki. Davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji ima lahko hkrati več pooblaščencev, vendar pa lahko le en pooblaščenec vloži zahtevek za vračilo DDV za posamezno obdobje za posamezno državo članico.

Obseg pooblastila, ki ga določi pooblastitelj na zgoraj navedenem obrazcu, se lahko nanaša na vnos/izpolnjevanje dokumentov, na podpis in oddajo dokumentov, na pregled vloženih dokumentov in na obseg trajanja pooblastila. Pooblastilo za vložitev zahtevka za vračilo DDV v drugi državi članici je mogoče časovno omejiti, ne more pa se omejiti na vložitev zahtevka za  določeno državo članico. To posledično pomeni, da če davčni zavezanec pooblasti več različnih pooblaščencev za vložitev zahtevka za vračilo DDV v drugi državi članici, vsi ti pooblaščenci dobijo vpogled v vse vložene dokumente, tudi tiste, ki jih ni vložil sam.

Četudi so pooblastila različnim pooblaščencem časovno omejena, lahko vsi pooblaščenci pogledujejo vse vložene dokumente.

Zahtevek za vračilo DDV

Davčni zavezanec  s sedežem v Sloveniji preko portala eDavki vloži zahtevek za vračilo DDV v drugi državi članici na obrazcu VATR-APP. V prilogi k zahtevku lahko davčni zavezanec posreduje kopije računov, na podlagi katerih zahteva vračilo DDV v posamezni državi članici in pooblastilo za zastopanje, če ga zastopa pooblaščenec. Priloga, ki se priloži k zahtevku, ne sme presegati velikosti 5 Mb. Dovoljeni tipi priponk v prilogi so: pdf, jpeg, tiff in zip. Priporočljivo je, da se kopije vnaprej pripravijo in shranijo v datoteki, saj je prilogo treba priložiti v sam zahtevek in ne oddati ločeno kot lastni dokument.

Vložnik mora v zahtevku za vračilo DDV, zaračunanega mu v drugi državi članici, navesti naslednje podatke:

• Podatki o dokumentu:
• original/popravek,
• država,
• obdobje vračila, za katero se vlaga zahtevek.

• Identifikacijski del zahtevka:

• svoje ime in polni naslov,
• svojo ID za DDV ali davčno sklicno številko,
• svojo telefonsko številko in elektronski naslov,
• podatke o imenu in polnem naslovu pooblaščenca (če ga ima),
• ID za DDV ali davčno sklicno številko pooblaščenca,
• telefonsko številko in elektronski naslov pooblaščenca,
• opis poslovne dejavnosti vložnika zahtevka,
• izjavo, da v obdobju vračila ni opravil dobav blaga ali storitev, za katere bi se lahko štelo, da je bilo dobavljeno ali so bile opravljene v državi članici vračila, da ne gre za zneske DDV, ki so v skladu z zakonodajo države članice vračila nepravilno zaračunani in ne gre za zneske DDV, ki so bili zaračunani za dobave, ki so oproščene ali se jih lahko oprosti,[2]
• podatke o bančnem računu: IBAN, BIC kodo in kdo je lastnik bančnega računa (vložnik ali pooblaščenec),
• podatke o odbitnem deležu,
• podatke o uvozu.

• Transakcijski del zahtevka (podatki za vsak posamezen račun ali uvozni dokument):

• ime in polni naslov dobavitelja,
• ID za DDV dobavitelja, ki mu jo je dodelila Slovenija, razen pri uvozu,
• datum in številko računa ali uvoznega dokumenta,
• davčno osnovo in znesek DDV, izražen v EUR,
• znesek odbitnega DDV, izražen v EUR,
• odbitni delež, izražen v odstotkih,
• vrsto pridobljenega blaga ali storitev, označeno s predpisano kodo in pod-kodo, ki jo uporablja Slovenija.

Država članica vračila lahko od vlagatelja zahteva, da hkrati z zahtevkom za vračilo v elektronski obliki predloži kopijo računa ali uvoznega dokumenta, če je na računu ali uvoznem dokumentu davčna osnova v višini najmanj 1000 EUR ali v protivrednosti v nacionalni valuti, v primeru računa za gorivo pa 250 EUR ali protivrednost v nacionalni valuti[3].

Obdobje vračila in rok za vložitev

Najnižji znesek DDV, katerega vračilo se lahko zahteva za posamezno obdobje, je:

• 400 evrov, če se zahtevek nanaša na obdobje, krajše od koledarskega leta in ne krajše od treh mesecev,
• 50 evrov, če se zahtevek nanaša na obdobje koledarskega leta ali na preostanek koledarskega leta.

Zahtevek mora davčni zavezanec vložiti najpozneje do 30. septembra po poteku koledarskega leta, v katerem je bil DDV zaračunan. Šteje se, da je zahtevek vložen, če je davčni zavezanec v zahtevku navedel vse podatke, ki jih zahteva država članica vračila. Država članica vračila je država članica, v kateri je bil davčnemu zavezancu s sedežem v Sloveniji zaračunan DDV za blago, ki so mu ga dobavili ali za storitve, ki so jih zanj opravili drugi davčni zavezanci v tej državi članici, ali za uvoz blaga v to državo članico. 

Davčnim zavezancem, ki vlagajo zahtevke za vračilo DDV preko sistema eDavki, se lahko s klikom na gumb »Oddaj vlogo« izpišeta dve vrsti opozoril, in sicer:

• vsebinske napake in opozorila: izpišejo se vse nekritične napake, ki so se pojavile na dokumentu. Davčni zavezanec je posebej opozorjen, da lahko dokument z vsebinskimi napakami vloži z izbiro »nadaljuj«, kar pomeni, da davčni zavezanec kljub opozorilom lahko odda zahtevek, ki pa ima lahko za posledico zavrnitev zahtevka s strani države članice vračila,
• kritične vsebinske napake: izpišejo se vse kritične napake, ki so se pojavile na dokumentu. Davčni zavezanec je posebej opozorjen, da dokumenta s kritičnimi vsebinskimi napakami ne more vložiti. Navedeno pomeni, da mora najprej odpraviti kritične napake, šele nato lahko nadaljuje s postopkom oddaje dokumenta.

Država članica, kateri je bil zahtevek za vračilo DDV posredovan (v nadaljevanju država članica vračila), potrdi prejem zahtevka, o čemer je davčni zavezanec obveščen na portalu eDavki z obrazcem VATR-APPR (Prejemnica za zahtevek za vračilo DDV v drugi državi članici EU). Z dnem prejema zahtevka prične teči rok za odločitev o zahtevku.

Več na spletni strani FURS.

[1] Oprostitev plačila DDV v skladu s prvim odstavkom 42. člena, 44. členom in drugim odstavkom 49. člena ZDDV-1.

[2] 138. člen ali točka b) prvega odstavka 146. člena Direktive Sveta 2006/112/ES.

[3] 10. člen Direktive Sveta 2008/9/ES.