Uradni list RS, št. 52/2018 z dne 27. 7. 2018

1. člen

(vsebina)

(1) Ta uredba določa najnižjo višino zahtevanega jamstva za povračilo vseh plačil potrošnika in stroškov povratka potrošnika zaradi likvidnostnih težav organizatorja potovanja in podjetja, ki omogoča povezane potovalne aranžmaje (v nadaljnjem besedilu: jamstvo), način izračuna letnega prometa, povezanega z izvedbo turističnih paketov, in pogoje delovanja jamstvene sheme.

(2) S to uredbo se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/EGS (UL L št. 326 z dne 11. 12. 2015, str. 1).

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga imajo v Zakonu o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUE, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14, 19/15, 55/17 – ZKolT in 31/18).

3. člen

(zagotavljanje jamstva)

Jamstvo zagotovita organizator potovanja in podjetje, ki omogoča povezane potovalne aranžmaje (v nadaljnjem besedilu: organizator potovanja).

4. člen

(oblike jamstev)

Organizator potovanja zagotovi jamstvo v obliki:

– zavarovanja pri zavarovalnici,

– namenskega bančnega depozita,

– bančne garancije ali

– vključitve v jamstveno shemo.

5. člen

(najnižja višina zahtevanega jamstva)

(1) Najnižja višina zahtevanega jamstva v obliki zavarovanja pri zavarovalnici, namenskega bančnega depozita ali bančne garancije zagotavlja kritje v višini najmanj 10 odstotkov letnega prometa organizatorja potovanja, najnižja višina zahtevanega jamstva v jamstveni shemi pa najmanj 2 odstotka skupnega letnega prometa vseh organizatorjev potovanj, vključenih v jamstveno shemo.

(2) Organizator potovanja, ki v preteklem poslovnem letu ni imel letnega prometa, zagotovi najnižjo višino zahtevanega jamstva, ki zagotavlja kritje v višini najmanj 10 odstotkov načrtovanega letnega prometa.

6. člen

(jamstvena shema)

(1) Jamstvena shema je skupek sredstev, ki se zberejo za namene povračila vseh plačil potrošnika in stroškov povratka potrošnika iz naslova odgovornosti organizatorja potovanja. Jamstvena shema se lahko oblikuje v okviru katerekoli pravne osebe, ki postane nosilec jamstvene sheme.

(2) Sredstva, zbrana za namene povračila vseh plačil potrošnika in stroškov povratka potrošnika iz naslova odgovornosti organizatorja potovanja, se vodijo na ločenem namenskem računu.

(3) Nosilec jamstvene sheme organizatorju potovanja na njegovo zahtevo omogoči vpogled v namenski račun iz prejšnjega odstavka.

(4) Če se jamstvena shema oblikuje v okviru gospodarskega interesnega združenja, članstvo v tem združenju ne sme biti pogoj za vključitev v to shemo.

7. člen

(vplačila v jamstveno shemo)

(1) Organizator potovanja, ki se vključi v jamstveno shemo, vplačuje v jamstveno shemo višino sredstev glede na vrsto in ceno turističnih paketov, vrsto prevoza, dolžino obdobja zahtevanih predplačil pred začetkom izvedbe turističnega paketa in svojo bonitetno oceno, pri čemer prispeva v jamstveno shemo najmanj 1 odstotek in največ 10 odstotkov letnega prometa.

(2) Organizator potovanja, ki v preteklem poslovnem letu ni imel letnega prometa, vplačuje v jamstveno shemo višino sredstev v skladu s prejšnjim odstavkom glede na načrtovani letni promet.

8. člen

(izstop iz jamstvene sheme)

Organizator potovanja, ki izstopi iz jamstvene sheme, je upravičen do vračila vplačanih sredstev, razen če so bile iz jamstvene sheme plačane obveznosti zaradi njegovih likvidnostnih težav.

9. člen

(nadomestilo)

Nosilec jamstvene sheme je za svoje delo upravičen do plačila nadomestila, ki pokriva dejanske stroške upravljanja jamstvene sheme.

10. člen

(povratek potrošnikov)

Organizator potovanja, ki je opravil povratek potrošnikov namesto organizatorja potovanja, ki ima oziroma je imel likvidnostne težave, je upravičen do povračila vseh stroškov, ki jih je imel s povratkom potrošnikov, iz jamstvene sheme.

11. člen

(regresni zahtevek)

(1) Nosilec jamstvene sheme lahko uveljavlja regresni zahtevek proti organizatorju potovanja, za katerega je plačal znesek iz naslova jamstva.

(2) Znesek, ki ga nosilec jamstvene sheme prejme na podlagi regresnega zahtevka iz prejšnjega odstavka, vrne na ločen namenski račun iz drugega odstavka 6. člena te uredbe.

12. člen

(pravila nosilca jamstvene sheme)

Nosilec jamstvene sheme sprejme pravila v zvezi z zagotavljanjem in upravljanjem jamstvene sheme.

13. člen

(način izračuna letnega prometa)

(1) Letni promet iz 5. in 7. člena te uredbe se izračuna na podlagi prihodkov od prodaje iz naslova organiziranja potovanj in omogočanja povezanih potovalnih aranžmajev v preteklem poslovnem letu.

(2) Načrtovani letni promet iz drugega odstavka 5. člena in drugega odstavka 7. člena te uredbe se izračuna na podlagi načrtovanih prihodkov od prodaje iz naslova organiziranja potovanj in omogočanja povezanih potovalnih aranžmajev v tekočem poslovnem letu.

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

14. člen

(prehodno obdobje)

Najnižja višina zahtevanega jamstva iz prvega odstavka 5. člena in višina vplačil v jamstveno shemo iz prvega odstavka 7. člena te uredbe se zagotovi v petih letih od uveljavitve te uredbe, in sicer v enem letu od uveljavitve te uredbe najmanj v višini 15 odstotkov zahtevanega jamstva in vplačil, v dveh letih od uveljavitve te uredbe najmanj v višini 30 odstotkov zahtevanega jamstva in vplačil, v treh letih od uveljavitve te uredbe najmanj v višini 50 odstotkov zahtevanega jamstva in vplačil ter v štirih letih od uveljavitve te uredbe najmanj v višini 75 odstotkov zahtevanega jamstva in vplačil.

15. člen

(končna določba)

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2019.

Št. 00726-12/2018

Ljubljana, dne 26. julija 2018

EVA 2018-2130-0013

Vlada Republike Slovenije

dr. Miroslav Cerar l.r.

Predsednik