Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 8.8.2018 14:39:01

Odgovor glede ureditve področja prevzemanja komunalne odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Odgovor glede ureditve področja prevzemanja komunalne odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč Vlada je na svoji 185. redni seji, ki je potekala 26. 7. 2018, sprejela Odgovor na poziv Združenja občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije in Zbornice komunalnega gospodarstva k urgentni izvedbi ukrepov za ureditev področja prevzemanja komunalne odpadne embalaže (OE) in odpadnih nagrobnih sveč (ONS).

  • z interventnimi ukrepi nemudoma zagotovi odstranitev nakopičene OE in ONS pri izvajalcih javne službe zbiranja odpadkov in nadaljnje tekoče prevzemanje teh odpadkov;
  • prepreči morebitno kaznovanje komunalnih podjetij zaradi nepravilnega (nelegalnega) skladiščenja s strani družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) neprevzete komunalne OE;
  • naloži Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) vzpostavitev delovanja sistema deljene odgovornosti za odstranjevanje ločeno zbrane komunalne OE in ONS ter redni odvoz teh odpadkov od komunalnih podjetij;
  • uredi zakonodajo na področju OE in ONS tako, da bo sistem operativen in vzdržen za vse deležnike v procesu odstranjevanja teh odpadkov ter okoljsko sprejemljiv.

Vlada je med drugim odgovorila, da so za dolgoročno zagotovitev učinkovitejšega sistema ravnanja z embalažo in OE in ONS potrebne spremembe na ravni Zakona o varstvu okolja (ZVO), kar gre v korak s časom tudi s prvim zakonodajnim svežnjem za krožno gospodarstvo, v okviru katerega sta spremenjeni Direktiva 94/62/ES in Direktiva 2008/98/ES o odpadkih. Težave v operativnosti dela sistema ravnanja z OE in z ONS narekujejo korenite spremembe, saj se v zadnjih mesecih spet slabše izvajata oba predpisa oziroma išče pravne možnosti za izogibanje predpisanim obveznostim s strani posameznih gospodarskih subjektov, ki ravnajo z OE in ONS. MOP se zaveda, da bo glede na situacijo na terenu in glede na to, da se ne zagotavlja reden in sproten prevzem ONS, potrebna sprememba sistema in posledično predpisov na tem področju. Poudarek bo treba dati zlasti temu, kako resnično omogočiti proizvajalcem, t.j. subjektom, ki prvič dajejo embalažo oziroma nagrobne sveče v promet v Sloveniji, izpolnitev njihovih obveznosti glede OE oziroma ONS, ki izhajajo iz razširjene odgovornosti proizvajalcev. MOP pripravlja spremembe ZVO, ki bodo v javni obravnavi predvidoma konec tega leta.

V okviru revizije »Ravnanje s komunalnimi odpadki« je Računsko sodišče RS ugotovilo, da je z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže vzpostavljena samo evidenca tistih oseb, ki dajejo embalažo prvič v promet v Sloveniji, ki so obenem tudi zavezanci za plačilo okoljske dajatve, ne pa vseh oseb, ki dajejo kot prve embalažo v promet v Sloveniji. To pa je pomembno z vidika določitve obveznosti plačevanja stroškov ravnanja z OE. MOP je zato v letošnjem letu vzpostavil evidenco tistih oseb, ki dajejo embalažo kot prve v promet v Sloveniji, niso pa plačniki okoljske dajatve. V naslednjem letu bodo te osebe morale sporočiti podatke o embalaži, dani v promet v letošnjem letu. Na podlagi teh podatkov in podatkov Finančne uprave RS bo MOP preučil dejansko potrebo po znižanju dosedanjega praga za plačilo embalažnine. Če masa embalaže, za katero proizvajalci ne plačujejo embalažnine, dejansko predstavlja pomemben delež mase vse embalaže, dane letno prvič v promet v Sloveniji, bo MOP ocenil primernost znižanja praga za nastanek obveznosti plačila embalažnine.

Dosedanje ocene o deležu embalaže, ki jo dajejo v promet proizvajalci, ki imajo obveznost plačila embalažnine, glede na celotno maso embalaže, dane v posameznem letu v promet v Sloveniji, temeljijo na podatkih o masi nastale OE. Masa OE pa nikoli ne more biti enaka masi embalaže, dane v promet, saj OE vsebuje tudi odpadno embalažo, ki izvira iz osebnega uvoza posameznikov, OE vselej vsebuje nekaj ostankov embaliranega blaga, če je izpostavljena vremenskim vplivom, se v njej zadržuje voda, nerealno pa je tudi pričakovati, da bodo potrošniki v zabojnike za ločeno zbiranje OE odlagali samo OE in nobenih drugih odpadkov. DROE bi torej morale pri določanju višine embalažnine upoštevati vsa ta dejstva, in zlasti dejstvo, da niso vse osebe, ki dajejo embalažo v promet, tudi plačniki embalažnine. Če bi se količinski prag za plačilo embalažnine dejansko znižal, bi to pomenilo določeno število novih zavezancev za plačilo embalažnine, pri čemer pa se sama masa embalaže, dane v promet, ne bi povečala. Sklepati je, da bi dosedanji plačniki embalažnine zato zahtevali znižanje prispevkov na posameznega proizvajalca, kar pomeni, da se količina denarja, s katero bi razpolagale DROE, ne bi bistveno povečala, kljub večjemu številu plačnikov embalažnine. Vsekakor pa bi se v primeru znižanja praga povečali stroški, ki jih imajo družbe za ravnanje z OE zaradi upravljanja teh sistemov (zaradi večjega števila oseb, ki bi z družbami morale skleniti pogodbe), kar pa bi dodatno obremenilo tudi sedanje plačnike embalažnine.

Inšpekcija za okolje in naravo (ION) Inšpektorata RS za okolje in prostor v okviru nadzora že dlje časa posebno pozornost namenja nadzoru predpisov, ki urejajo odpadno embalažo in ONS. Potekajo tudi posebej usklajene akcije na ravni celotne države.

V letu 2018 na ION ponovno poteka akcija glede OE, ki je komunalni odpadek. Izdanim spremenjenim okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD) sledijo inšpekcijski pregledi pri izvajalcih javne službe, da bi se ugotovilo, ali katera od družb za ravnanje z OE krši določila spremenjenega OVD, s poudarkom na obveznostih rednega prevzemanja OE po predpisanih deležih. Pristojni inšpektorji ION bodo v primerih ugotovljenih kršitev veljavnih predpisov ukrepali v skladu s pooblastili. Inšpektorjem namreč ZVO ali drug zakon ne daje pooblastil, da bi odločali v nasprotju z veljavnimi materialnimi predpisi. Inšpektor pa upoštevaje Zakona o inšpekcijskem nadzoru v primeru ugotovljenih kršitev izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. Prav tako mora pri določitvi roka za odpravo nepravilnosti inšpektor upoštevati težo kršitve, njene posledice za javni interes in okoliščine, od katerih je odvisno, v kolikšnem času lahko fizična ali pravna oseba, pri kateri inšpektor opravlja nadzor, ob dolžni skrbnosti odpravi nepravilnosti. Odgovornost za morebitne kršitve pa se bo presojalo tudi v eventualnih prekrškovnih postopkih.

Vir: MOP

Zadnji članki iz rubrike:

16.10.2018 16:33:53:
Vlada sprejela Mnenje Vlade Republike Slovenije o zahtevi Višjega sodišča v Mariboru za oceno ustavnosti tretjega odstavka 73. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju

16.10.2018 16:32:45:
Vlada sprejela mnenje k predlogu zakona o spremembi Zakona o delovnih razmerjih, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev

16.10.2018 16:33:14:
Vlada sprejela mnenje glede predloga sprememb Zakona o dohodnini

16.10.2018 16:30:57:
Osnovni znesek minimalnega dohodka ostaja na sedanji višini

16.10.2018 15:57:15:
Sporočilo uživalcem pokojnin iz Fonda za penzijsko i invalidsko osiguranje Republike Srbske glede posredovanja potrdil o živetju

Najnovejši članki:

17.10.2018 16:25:46:
Javno naročanje: prenovljene Smernice za javno naročanje gradenj in nove Smernice za javno naročanje storitev čiščenja

17.10.2018 16:16:10:
eZPIZ - Informativna osebna evidenca

17.10.2018 15:57:29:
Vloga za razkritje podatkov o obveznih prispevkih za socialno varnost iz delovnega razmerja

17.10.2018 15:26:45:
Evidenca nevladnih organizacij v javnem interesu - ENO

16.10.2018 15:59:53:
Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za september 2018

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT