Kako so obdavčeni prihodki fizičnih oseb iz tujine?

Slovenski davčni rezidenti pogosto opravljajo delo oziroma izvajajo storitve v tujih državah, zlasti v drugih državah članicah EU, EGP in v Švici. Za opravljeno delo oziroma izvedeno storitev nato prejmejo plačilo. V tem prispevku bom obravnavala prejeta plačila slovenskih davčnih rezidentov, ki jih za opravljeno delo oziroma izvedene storitve prejmejo kot fizične osebe. Plačila, ki so prejeta v okviru organiziranega podjetja, v katerem je fizična oseba lastnik (npr. plačila samostojnim podjetnikom, gospodarskim družbam), pa v tem prispevku niso obravnavana.

Fizična oseba delo običajno opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi s tujim delodajalcem. Vedno pogostejše so tudi situacije, ko fizična oseba sklene pogodbo o zaposlitvi s slovenskim delodajalcem, vendar ima kot redno delovno mesto opredeljen kraj / mesto v tujini. Druga pogosta oblika opravljanja dela oziroma izvajanja storitev fizične osebe v tujini pa je na podlagi sklenjenih civilnih pogodb, kot so npr. podjemne pogodbe, avtorske pogodbe, poslovodne pogodbe …

Če fizična oseba opravlja delo oziroma izvaja storitev na podlagi sklenjene delovno pravne pogodbe o zaposlitvi (s tujim delodajalcem ali s slovenskim delodajalcem), se z vidika dohodninske obravnave prejeti dohodki za opravljeno delo oziroma izvedeno storitev štejejo za dohodek iz zaposlitve, ožje gledano pa za dohodek iz delovnega razmerja. Če pa govorimo o primerih, ko ima fizična oseba za izvedbo dela oziroma storitve sklenjeno civilno pogodbo, pa prejeta plačila za namen dohodninske obravnave uvrstimo med o dohodke iz zaposlitve, ožje gledano pa med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. V primeru sklenjenih civilnih pogodb imamo drugačno dohodninsko obravnavo le v primerih sklenitve pogodbe o poslovodenju oziroma v določenih primerih tudi če se sklene pogodba o prokuri. Več o tej izjemi bo zapisano v nadaljevanju prispevka.  

Za pravilno dohodninsko obravnavo prejetih dohodkov (plačil za opravljeno delo oziroma izvedeno storitev) je potrebno spoštovati pravila Zakona o dohodnini[1] (ZDoh-2), Zakona o davčnem postopku[2] (ZDavP-2) in tudi pravila veljavno sklenjenih konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.

Osnovo za pravilno dohodninsko obravnavo prejetih dohodkov iz tujine oziroma dohodkov z virom v tujini (tako tistih na podlagi sklenjenega delovnega razmerja kot tistih na podlagi sklenjenih civilnih pogodb) predstavljajo pravila ZDoh-2.

ZDoh-2 določa, da je v Sloveniji zavezanec za plačilo dohodnine fizična oseba. V nadaljevanju ZDoh-2 določa, da so davčni nerezidenti Slovenije v Sloveniji zavezani za plačilo dohodnine le, če ima dohodek vir v Sloveniji. Dohodki z virom v tujini v primeru davčnih nerezidentov Slovenije niso predmet obdavčitve v Sloveniji. Nasprotno pa ZDoh-2 za davčne rezidente Slovenije določa, da so v Sloveniji zavezani za plačilo dohodnine od vseh dohodkov - tako od tistih, ki imajo vir v Sloveniji, kot tudi od tistih, ki imajo vir izven Slovenije.

V nadaljevanju tega prispevka bodo predstavljene le davčne obveznosti davčnih rezidentov Slovenije, ki so fizične osebe in na podlagi opravljenega dela ali izvedene storitve v tujini prejmejo plačilo iz tujine oziroma prejmejo plačilo za delo / storitev z virom v tujini. Več preberite v e-gradivu Obdavčitev dela v tujini - Delo slovenskih davčnih rezidentov v tujini in davčna obravnava prejetega plačila.