Spremembe na področju DDV

Vir: FURS

1.0 SPREMEMBE PRAVILNIKA O IZVAJANJU ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST (Uradni list RS, št. 50/17)

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 50/17 z dne 15. 9. 2017 je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju pravilnik).

Pravilnik je začel veljati naslednji dan po objavi, to je 16. 9. 2017. Določbe, ki se nanašajo na pavšalno nadomestilo ter novi Priloga XII in Priloga XIII se začnejo uporabljati 1. januarja 2018.

V nadaljevanju pojasnjujemo spremembe Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost:

Nabavna oziroma lastna cena blaga za donirano hrano (38. člen)

Z novim drugim odstavkom 38. člena pravilnika je za donirano hrano lastna cena oziroma nabavna cena blaga iz drugega odstavka 36. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 enaka 0, če skupna vrednost donirane hrane davčnega zavezanca, ki donira hrano v tekočem letu ne presega 2 % prihodkov, ugotovljenih po računovodskih predpisih za zadnje poslovno leto, zaključeno pred tekočim letom. Lastna cena po drugem in četrtem odstavku 36. člena ZDDV-1 se določa v skladu z računovodskimi standardi oziroma v skladu s predpisi o vodenju poslovnih knjig zasebnikov.

Za obdobje, v katerem podatki o prihodkih za zadnje poslovno leto še niso na voljo, se začasno upoštevajo podatki o prihodkih, ugotovljeni po računovodskih predpisih za predzadnje poslovno leto. Ko so podatki o prihodkih za zadnje poslovno leto na voljo, se za izračun skupne vrednosti donirane hrane za celotno tekoče leto upoštevajo prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih za zadnje poslovno leto.

Če davčni zavezanec v obdobju (tekoče leto), v katerem podatki o prihodkih za zadnje poslovno leto še niso bili na voljo, s skupno vrednostjo donirane hrane že preseže 2 % skupnih prihodkov za zadnje poslovno leto, mora od zneska, ki presega 2 % skupnih prihodov za zadnje poslovno leto, obračunati DDV. Če davčni zavezanec v prej navedenem obdobju s skupno vrednostjo donirane hrane ne preseže 2 % skupnih prihodkov za zadnje poslovno leto, v preostalem obdobju tekočega leta za donirano hrano upošteva, da je davčna osnova enaka 0, dokler s skupno vrednostjo donirane hrane v tekočem letu ne preseže 2 % prihodov, ugotovljenih po računovodskih predpisih za zadnje poslovno leto, zaključeno pred tekočim letom.

Pri davčnem zavezancu, ki šele začne poslovati, ali davčnem zavezancu, ki v zadnjem poslovnem letu ni imel prihodkov, skupna vrednost donirane hrane tega davčnega zavezanca v tekočem letu ne sme presegati 2 % prihodkov, ki jih izračuna v odvisnosti od obsega pričakovanih poslov v tekočem poslovnem letu.

Nadalje je z novim tretjim odstavkom 38. člena pravilnika določeno, da davčni zavezanec ugotovljene prihodke upošteva za določitev nabavne cene blaga ali podobnega blaga oziroma lastne cene blaga v tekočem koledarskem letu ne glede na to, kako je določeno poslovno leto.

Dovoljenje za vodenje davčnega skladišča (88. – 93. člen)

Davčni organ izda dovoljenje, če iz predloženih dokazil in okoliščin postopka izhaja, da bo lahko nadzoroval in spremljal postopek, ne da bi moral uvesti upravne postopke, ki bi bili nesorazmerni z gospodarskimi potrebami samega postopka. Stroški, ki jih ima davčni organ v zvezi z nadzorom in kontrolo postopka davčnega skladiščenja, ne smejo biti nesorazmerno visoki v primerjavi z gospodarskimi koristmi postopka davčnega skladiščenja. Pri ugotavljanju sorazmernosti teh stroškov, davčni organ upošteva predvsem tip operacije, ki jih želi oseba, ki zaprosi za odobritev, izvajati v davčnem skladišču.

Davčni organ lahko obnovi ali spremeni dovoljenje na podlagi pisnega zahtevka. V zahtevku se navedejo razlogi in zahtevane spremembe. Davčni organ glede na zahtevek oceni, ali se veljavno dovoljenje lahko spremeni ali je treba izdati novo dovoljenje. Če je potrebno novo dovoljenje, se vlagatelja zahtevka pozove, da vloži zahtevek za novo dovoljenje.

Ostale spremembe v zvezi z davčnimi skladišči so redakcijske narave.

Dovoljenje za pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila (162. – 164. in 166. člen)

Pri spremembi prvega odstavka 162. člena pravilnika gre za redakcijski popravek, in sicer je jasno določeno, da lahko davčni zavezanec uveljavlja pavšalno nadomestilo le, če take dobave opravi davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV.

Za pridelke in storitve iz posameznih skupin Priloge XII se s spremembo tretjega odstavka 162. člena pravilnika spreminjajo pogoji za uveljavljanje pavšalnega nadomestila tako, da pogoji za uveljavljanje pavšalnega nadomestila za pridelke in storitve iz posameznih skupin Priloge XII niso več vezani na velikost kmetijskih zemljišč oziroma število čebeljih panjev v uporabi. Ohranjajo se do sedaj določene skupine. Narejene so ustrezne dopolnitve pridelkov in storitev v okviru teh skupin, ki se lahko opravljajo v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (v nadaljevanju OKGD), usklajeno s pridelki in storitvami iz posameznih skupin Priloge XII.

Izpostavljamo, da je za kmetijske storitve iz skupin 8, 9 in 10 določen pogoj, da jih člani kmečkega gospodinjstva opravljajo v okviru strojnega krožka. Gre za storitve, ki se po kmetijski zakonodaji lahko opravljajo v okviru OKGD le v okviru strojnega krožka.

S spremenjenim četrtim odstavkom 162. člena pravilnika se določa, da se kot dokazilo o izpolnjevanju pogojev glede zemljišč in čebeljih panjev v uporabi članov kmečkega gospodinjstva upošteva podatek davčnega organa o površini zemljišč po posameznih vrstah dejanske rabe oziroma številu čebeljih panjev v uporabi članov kmečkega gospodinjstva, s katerimi razpolaga davčni organ za potrebe odmere dohodnine. S črtanjem tretjega odstavka 163. člena pravilnika vložnik ne more več dokazovati površine zemljišč v uporabi z veljavnimi pogodbami in drugo dokumentacijo. Navedeno pomeni, da davčni organ pri izdaji dovoljenja za pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila upošteva podatke, s katerimi razpolaga za potrebe odmere dohodnine.

Po spremenjenem 164. členu pravilnika, ki ureja veljavnost dovoljenja, je dovoljenje veljavno od dneva izdaje do preklica davčnega organa. Davčni organ dovoljenje prekliče:

• če imetnik dovoljenja ne predloži obračuna pavšalnega nadomestila na način in v roku, ki sta določena v osmem odstavku 166. člena tega pravilnika;
• če imetnik dovoljenja uveljavi pavšalno nadomestilo za pridelek ali storitev, za katero ne izpolnjuje pogojev iz prvega in tretjega odstavka 162. člena tega pravilnika;
• če skupni dohodek kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša manj kot 200 eurov;
• če davčni organ po uradni dolžnosti ugotovi, da katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva presega 7.500 eurov;
• če se kmečko gospodinjstvo prostovoljno identificira za namene DDV;
• če kmečko gospodinjstvo dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov;
• če imetnik dovoljenja obvesti davčni organ, da kmečko gospodinjstvo ne želi več uveljavljati pavšalnega nadomestila;
• če kateri koli član kmečkega gospodinjstva med veljavnostjo dovoljenja postane davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV, in obračunava DDV od pridelkov in storitev, ki so rezultat osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katero se plačuje dohodnina po katastrskem dohodku.

Imetnik dovoljenja, ki mu je bilo dovoljenje preklicano po prvi ali drugi alineji prejšnjega odstavka, lahko znova zaprosi za dovoljenje v letu, ki sledi letu, v katerem mu je bilo dovoljenje preklicano. Imetnik dovoljenja za ponovno pridobitev dovoljenja predloži tudi vse obračune pavšalnega nadomestila za vsa predhodna leta, ki jih ni predložil v roku za predložitev v skladu z osmim odstavkom 166. člena tega pravilnika.

Če bo torej imetniku dovoljenja preklicano dovoljenje v letu 2018 zaradi nepredložitve obračuna pavšalnega nadomestila za leto 2017 ali ker je uveljavil pavšalno nadomestilo za pridelek ali storitev, za katero ne izpolnjuje pogojev iz prvega in tretjega odstavka 162. člena tega pravilnika, bo lahko znova zaprosil za dovoljenje v letu 2019.

Imetnik dovoljenja obvestilo, da ne želi več uveljavljati pavšalnega nadomestila, davčnemu organu predloži v elektronski obliki prek sistema eDavki na obrazcu DDV-PN1.

Član kmečkega gospodinjstva iz osme alineje prvega odstavka tega člena z dnem registracije postane zavezanec, identificiran za namene DDV, za celotno dejavnost, za katero se plačuje dohodnina po katastrskem dohodku v okviru kmečkega gospodinjstva.

Če želi predstavnik kmečkega gospodinjstva, na katerega se glasi dovoljenje, za predstavnika kmečkega gospodinjstva določiti drugo osebo ali če želi dopolniti ali spremeniti seznam blaga ali storitev, za katere ima pravico do pavšalnega nadomestila, lahko uveljavi spremembo pri pristojnem davčnem organu. Vloga se predloži davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki na obrazcu DDV-PN.

Davčni organ po preklicu dovoljenja izbriše imetnika dovoljenja s seznama upravičencev do pavšalnega nadomestila.

Kupec mora preveriti veljavnost dovoljenja ob vsaki dobavi, saj davčni organ lahko veljavno dovoljenje tudi prekliče (na zahtevo imetnika dovoljenja ali po uradni dolžnosti, če so za to izpolnjeni pogoji).

Priloga XII (Seznam pridelkov in storitev, za katere je mogoče uveljavljati pavšalno nadomestilo) se je spremenila in dopolnila s pridelki in storitvami, ki se lahko opravljajo v okviru OKGD.

Priloga XIII (Obrazec DDV-PN) se spreminja tako, da sta določeni dve izjavi glede uveljavljanja pavšalnega nadomestila in sicer:

• izjava o uveljavljanju pavšalnega nadomestilo le za pridelke, ki so rezultat OKGD kmečkega gospodinjstva;
• izjava o uveljavljanju pavšalnega nadomestila za storitve, opravljene prek strojnega krožka.

V skladu s prehodno določbo predstavnikom kmečkega gospodinjstva, ki jim je bilo za leto 2017 izdano dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila, davčni organ s 1. januarjem 2018 po uradni dolžnosti podaljša veljavnost dovoljenja do preklica.

2.0 SPREMEMBE PRAVILNIKA O IZVAJANJU ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST (Uradni list RS, št. 86/16)

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 86/16 z dne 29. 12. 2016 je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju pravilnik).

Pravilnik je začel veljati 1. januarja 2017. V nadaljevanju pojasnjujemo bistvene spremembe pravilnika.

Kraj obdavčitve telekomunikacijskih storitev in dejanska uporaba in uživanje (črtanje 29. člena)

S črtanjem 29. člena se za določanje kraja obdavčitve telekomunikacijskih storitev, opravljenih med davčnimi zavezanci ne uporabljajo več pravila glede dejanske rabe, ampak zgolj splošna pravila. To pomeni, če davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji opravi telekomunikacijsko storitev davčnemu zavezancu s sedežem izven Slovenije, se kraj obdavčitve določi v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1.

Spremembe tarifnih oznak (48., 49. in 50. člen)

Sprememba 29. točke prvega odstavku 48. člena – preparati za zaslajevanje (tarifni oznaki: 3824 99 92 in 3824 99 93) in dietetična sol pod tarifno oznako 3824 99 96 je bila potrebna zaradi spremenjenih oznak v kombinirani nomenklaturi za leto 2017.

Tarifna oznaka 96 19 00 51 je bila črtana, ker tarifna oznaka 96 19 00 zajema damske vložke in tampone, otroške plenice in plenične predloge ter podobne izdelke iz kakršnega koli materiala, ne pa tudi mrežastih spodnjih hlač, ki se uvrščajo v tarifne oznake 61 08. Zaradi navedenega se je v 9. točki prvega odstavka 50. člena pri pletenih mrežastih spodnjih hlačah za namestitev inkontinenčnih vložkov črtala tarifna oznaka 9619 00 51.

Ostale spremembe so bile le redakcijske narave.

Oprostitve iz 53. člena ZDDV-1 v zvezi z mednarodnim prevozom (84. člen)

S spremembo 84. člena pravilnika se je uvedel zaščitni ukrep, ki določa, da je plovilo, ki opravlja prevoz potnikov za plačilo ali je namenjeno opravljanju komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti, upravičeno do oprostitve plačila DDV v zvezi s transakcijami iz a), c) in d) točke 53. člena ZDDV-1, če se dokaže, da opravlja zadevno gospodarsko dejavnost na odprtem morju. Plovila namreč ne smejo biti upravičena do oprostitve plačila DDV pri navedenih transakcijah že, če so vpisana v ladijski register kot plovila, ki so sposobna za plovbo na odprtem morju, ampak morajo uporabo na odprtem morju2 tudi dokazati.

Pravilnik zato določa, da mora dobavitelj - davčni zavezanec, ki opravlja transakcije iz a), c) in d) točke 53. člena ZDDV-1, za oprostitev plačila DDV v svojem knjigovodstvu zagotoviti vsa potrebna dokazila, ki dokazujejo, da plovilo, ki opravlja prevoz potnikov za plačilo ali je namenjeno opravljanju komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti, opravlja zadevno gospodarsko dejavnost na odprtem morju. Navedeno pomeni, da morajo upravljavci plovil3 dobavitelju, ki jih oskrbuje in za katerega veljajo določbe ZDDV-1, dokazati, da navedena plovila opravljajo zadevno gospodarsko dejavnost dejansko in pretežno na odprtem morju. To pomeni, da morajo dobavitelju pri oskrbi predložiti izjavo o plovbi, ki ji predložijo obrazce in potrdila, določene v skladu s pomorsko zakonodajo, oziroma, če ne razpolagajo s slednjimi (npr. v primeru novega plovila, plovila v izgradnji), izjavi predložijo druge dokumente, ki dokazujejo, da plovilo opravlja gospodarsko dejavnost dejansko in pretežno na odprtem morju (npr. pretekla aktivnost upravljavca plovila, pogodba o izgradnji novega plovila). Oblika izjave ni predpisana, izdana je lahko v katerikoli obliki, ki omogoča njeno preverjanje. Naknadna predložitev izjave o plovbi in priloženih dokumentov ni mogoča, saj mora dobavitelj v trenutku oskrbe vedeti, ali so izpolnjeni pogoji za oprostitev ali ne.

V primeru, da dobavitelj pri oskrbi plovila s strani upravljavca plovila ne pridobi ustreznih dokazil, ki potrjujejo, da zadevno plovilo opravlja gospodarsko dejavnost na odprtem morju, od opravljenih transakcij iz točk a), c) in d) 53. člena ZDDV-1 obračuna DDV.

Trošarinska skladišča (86. člen)

Za mineralna olja je davčno skladišče prostor, opredeljen kot trošarinsko skladišče v skladu z zakonom, ki ureja trošarino.

Besedilo drugega odstavka 86. člena je bilo spremenjeno zaradi prenehanja starega in začetka veljavnosti novega Zakona o trošarinah in gre zgolj za redakcijsko spremembo.

Običajne oblike ravnanja z blagom (96. člen)

Posebna ureditev za davčna skladišča je bila umeščena v ZDDV-1 s spremembo leta 2006 (Ur. list RS, št. 117/06) oziroma na podlagi Obvestila o potrditvi iz 148. člena ZDDV-1 (Ur. list RS 52/07).

Glede na to, da je pri mineralnih oljih pogoj za skladiščenje mineralnih olj v davčnem skladišču to, da mora biti isto skladišče opredeljeno tudi kot trošarinsko skladišče,, je bila ob umeščanju določb o davčnih skladiščih v pravilnik, dana enaka določba kot velja za trošarinska skladišča, in sicer, da je lahko uskladiščeno blago predmet običajnih oblik ravnanja, da se ohrani, izboljša njegov videz ali tržna kakovost ali da se ga pripravi za distribucijo ali nadaljnjo prodajo. Oblike ravnanja pa ne smejo privesti do drugačne osemmestne oznake KN, razen v primeru mineralnih olj, ko oblike ravnanja ne smejo privesti do drugačne štirimestne oznake KN, če je tako dovoljeno po trošarinskih predpisih.

Ker je bilo izhodišče zapisano tudi v ZDDV-1, dejstvo (tretji odstavek 59. člena ZDDV-1), da se za ustanovitev in delovanje davčnega skladišča smiselno uporabljajo določbe carinskih predpisov, ki opredeljujejo carinska skladišča, je bila v pravilnik umeščena tudi določba, da je uskladiščeno blago lahko predmet oblik ravnanja, ki so naštete v Prilogi 72 Uredbe Komisije (ES) št. 2454/93.

V času umeščanja določb o davčnih skladiščih v zakon in njegov podzakonski akt navedena Priloga 72 ni vsebovala nobenih omejitev glede mešanja mineralnih olj. Kasnejša omejitev glede mešanja plinskega olja z biodizlom, usmerjena predvsem na poslovanje carinskih skladišč in izvajanje postopka z ekonomskim učinkom v tem skladišču, je omejila možnost poslovanja tudi v davčnem skladišču, kar pa ni bil namen zakonodajalca ob ustanovitvi davčnih skladišč. V skladu s tretjim odstavkom 96. člena pravilnika, ki se sklicuje na Prilogo 72 Uredbe Komisije (ES) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 (po novi carinski zakonodaji Priloga 71-03 iz priloge k Delegirani uredbi Komisije o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013), se mešanje biodizla s plinskim ali kurilnim oljem lahko prepozna kot običajna oblika ravnanja, če tako dobljena mešanica vsebuje manj kot 0,5 vol. % plinskega ali kurilnega olja (14.b točka Priloge 72).

S črtanjem tretjega odstavka 96. člena pravilnika tako ni več omejitev pri mešanju plinskega ali kurilnega olja z biodizlom, kar pomeni, da se lahko v davčnem skladišču pripravljajo mešanice, ki presegajo 0,5 vol. % plinskega ali kurilnega olja.

Zaračunavanje, plačevanje in zavarovanje plačila DDV pri uvozu, kadar se DDV plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev (157. člen)

Glede zamudnih obresti je po novem izrecno opredeljeno, da se le-te zaračunajo v skladu s carinskimi predpisi. To pomeni, da se zamudne obresti obračunavajo v skladu s 114. členom carinskega zakonika Unije.

Če carinski organ v skladu s carinskimi predpisi zahteva predložitev zavarovanja za plačilo nastalega dolga ali bi ga lahko zahteval, če ne bi bila za zadevno blago predpisana carinska stopnja »prosto«, mora predloženi instrument zavarovanja zavarovati tudi plačilo DDV. Navedena obveznost zavarovanja nastalega dolga ni novost. Novost predstavlja drugi stavek petega odstavka, ki določa, da kadar carinski organ v skladu s carinskimi predpisi zahteva predložitev zavarovanja za carinski dolg, ki lahko nastane (t.i. morebitni carinski dolg), lahko carinski organ zahteva predložitev instrumenta zavarovanja tudi za zavarovanje plačila DDV. Navedeno pomeni, da zavarovanje DDV v primeru morebitnega dolga po novem ni vedno obvezno. V praksi se tako praviloma za carinske postopke carinskega skladiščenja ali aktivnega oplemenitenja ter za začasno hrambo ne bo zahtevala predložitev zavarovanja za znesek DDV. Podrobnosti glede zavarovanja v posameznih primerih bodo urejene v navodilu o zavarovanju carinskega dolga.

Izjava za izbiro obdavčitve dobave/najema nepremičnine z DDV

Priloga XVII (obrazec DDV-Iz) se nadomesti z novo Prilogo XVII (obrazec DDV-Iz), ki je priloga pravilnika in njegov sestavni del. V navodilu za izpolnjevanje izjave se je uskladilo besedilo z določbami 78. člena pravilnika.

Ostale spremembe pravilnika (členi 82, 83, 87, 88, 93, 117 ter 120) so redakcijske narave in so potrebne zaradi uskladitve z zakonodajo, na katero se nanašajo.

Več sprememb