Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 26.2.2018 7:21:10

Vlada odgovorila na vprašanje glede poslovnega okolja in zapletenih davčnih predpisov

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada odgovorila na vprašanje glede poslovnega okolja in zapletenih davčnih predpisov Vlada je na svoji 164. redni seji, ki je potekala 18. 1. 2018, sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Marijana Pojbiča v zvezi z izsledki analize Svetovne banke in družbe PwC, da Slovenija sodi med najslabša poslovna okolja zaradi zapletenih davčnih predpisov.

Pojbiča skrbi analiza Svetovne banke in družbe PwC, ki pravi, da Slovenija sodi med najslabša poslovna okolja zaradi zapletenih davčnih predpisov. Zato sprašuje vlado, kaj bo storila, da popravi ta rezultat in izboljša poslovno okolje na področju davčnih predpisov za podjetja, in kdaj.

Vlada mu pojasnjuje, da je metodologija v ozadju vsakoletnih poročil Doing Business specifična in jo je pri interpretaciji rezultatov treba upoštevati. Projekt Doing Business, v sklopu katerega so vsako leto objavljena poročila o kakovosti poslovnega okolja v različnih državah, meri različne vidike regulacije, ki zadeva zlasti majhna in srednje velika podjetja. Indikatorji se nanašajo na 11 vsebinskih področij, med drugim tudi na področje plačevanja davkov (t.i. »Paying Taxes«). Pri slednjem v zadnjih letih spremljajo naslednje štiri indikatorje:

  • število obračunov in plačil davkov (»tax payments«), v kar je všteto tako število davkov, pri katerih mora standardizirano podjetje opraviti obračune oziroma davek poravnati davčni upravi, kot tudi metode in frekvence obračunov in plačil; 
  • čas, porabljen za izpolnitev davčnih obveznosti (»time«), ki izkazuje skupni čas za zbiranje informacij in izračun davka, za izpolnitev davčnih obrazcev, za plačilo davka oziroma odtegljaja ter čas za morebitno vodenje posebnih davčnih knjig;
  • celovita davčna stopnja (»total tax rate«), merjena kot vsota vseh davkov in prispevkov, ki bremenijo podjetje, v razmerju do komercialnega dobička, tj. dobička pred vsemi davki;
  • procesi po oddaji davčnih napovedi (»post filing processes«), ki vključujejo vidik povračila presežka vstopnega nad izstopnim DDV, postopke v zvezi s samoprijavo, če podjetje ugotovi napako pri obračunu in prijavi davka od dohodkov pravnih oseb, ter procese v povezavi z nadzorom pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb.

Podatki, ki so osnova za izračun indikatorjev znotraj posameznega področja in za posledično razvrstitev držav, niso pridobljeni z vprašalniki oziroma intervjuji v konkretnih podjetjih, temveč jih Svetovna banka zbere in obdela sama ter s pomočjo ocenjevalcev in revizijske hiše PwC. Z resornimi ministrstvi so sicer v kontaktu z namenom, da jim ta poročajo zakonske spremembe, ki bi lahko vplivale na rezultate oziroma vrednosti indikatorjev, vendar pa jih po dodatni presoji z ocenjevalci v zasebnem sektorju pri določanju vrednosti indikatorjev upoštevajo ali pa ne. Doing Business torej meri subjektivno zaznavo zasebnega sektorja o nekaterih vidikih poslovanja v posamezni državi in ne izhaja iz uradno zbranih in objavljenih podatkov.

Pojbič v svojem vprašanju še posebej izpostavlja indikator časa, porabljenega za izpolnitev davčnih obveznosti, ki, kot že navedeno, izkazuje skupni čas za oddajo davčnih napovedi in izvedbo davčnega odtegljaja, skupno z zbiranjem podatkov in računovodenjem. Podatki iz poročila Doing Business 2018 in publikacije Paying Taxes 2018 za navedeni indikator kažejo, da Slovenija za leto 2016 med 28 državami EU z vrednostjo 245 ur zaseda 24. mesto. Vlada poudarja, da je bila na področju odprave administrativnih ovir in olajšanja poslovanja za majhna in srednja podjetja namenjena vrsta v zadnjih letih sprejetih rešitev. Pomemben ukrep je bil združitev davčne in carinske uprave v enotno Finančno upravo Republike Slovenije v letu 2014. S tem se je ustvarila možnost za poenostavitev in standardizacijo postopkov, zmanjševanje administrativnih ovir, zmanjševanje upravnega bremena in nenazadnje tudi zmanjšanje stroškov organa. Na področju davčnega postopka je bil z novelo Zakona o davčnem postopku v letu 2015, s katero so se poenostavili postopki pobiranja davkov oziroma izpolnjevanja davčne obveznosti zavezancev za davek, narejen pomemben korak k zmanjšanju administrativnih ovir in konsistentnosti davčne postopkovne zakonodaje.

V letu 2016 so bili navedeni ukrepi nadgrajeni z novo novelo Zakona o davčnem postopku. S predizpolnitvijo obračunov prispevkov za socialno varnost se znižuje administrativno breme davčnih zavezancev, ki so dolžni sami predlagati obračune navedenih prispevkov, hkrati pa s pet dnevnim podaljšanjem roka plačila izboljšuje njihovo likvidnost. Poleg omenjenih poenostavitev postopkov pobiranja davkov (primeroma poenostavitev obračunavanja DDV pri uvozu blaga, poenostavitev postopkov registracije in odjave itd.) so bile nove poenostavitve uzakonjene z novelo Zakona o davku na dodano vrednost (sprejeto že konec leta 2015) in novim Zakonom o izvajanju carinske zakonodaje EU ter z novim Zakonom o trošarinah, ki je začel veljati z avgustom 2016.

Zadnji ukrepi, sprejeti v letu 2017, ki vplivajo na administrativno breme podjetij oziroma na čas za izpolnitev davčnih obveznosti, so zajeti v spremembi Zakona o davčnem potrjevanju računov. Po novem bo imel namreč zavezanec omogočeno trajno možnost proste izbire glede uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov. Obenem pa je vlada s ciljem cenejšega, bolj enostavnega načina plačevanja davčnih obveznosti ponovno pripravila dodatne ukrepe na področju davčnega postopka in zagotovila pravne podlage, ki uvajajo možnost kartičnega plačevanja davkov ter drugih obveznih dajatev brez plačila provizije pri upravnem ali drugem državnem organu. S tem je tako vlada še dodatno pripomogla k zmanjšanju administrativnih ovir na področju plačevanja javnih dajatev.

O vseh navedenih spremembah, razen o zadnjih spremembah v 2017, je Ministrstvo za finance v rednem letnem poročanju obveščalo tudi Svetovno banko. Razloga, da se že sporočene spremembe zaenkrat še niso primerno odrazile v izmerjenem rezultatu, pa sta dva. Eden od razlogov je uporaba metodologije, v skladu s katero se določene poenostavitve in sprejeti ukrepi zaradi študije primera oziroma podjetja (enote proučevanja), ki ga obravnava Svetovna banka, ne upoštevajo. To seveda ne pomeni, da spremembe niso relevantne ali pa da se v praksi ne izvajajo, pomeni zgolj, da z vidika enote proučevanja študije Doing Business ne pridejo v poštev. In drugič, izredno pomembno je, da so ocene kazalnikov v študiji izrazito subjektivne narave in ne temeljijo na dejanskih podatkih, s katerimi razpolaga na določenih področjih tudi FURS. Poleg tega je treba upoštevati tudi ugotovljeno »zakonitost«, da se Slovenija pri kazalnikih in študijah, kjer so določene ali vse meritve opravljene s podajo subjektivnih ocen in zaznavanj, značilno in občutno slabše uvršča kot pri kazalnikih in študijah, ki izhajajo iz uradno objavljenih objektivnih podatkov in kazalnikov.

Vlada tako poudarja, da je v svojem dosedanjem mandatu sprejela oziroma predlagala nekatere pomembne rešitve na področju zmanjšanja administrativnih bremen, poleg rešitev na področju zmanjšanja obremenitve dela in povečanja učinkovitosti pobiranja javnih dajatev. Sprejete spremembe iz zadnjih let bodo v prihodnosti zagotovo pripoznane kot relevantne tudi pri domačih ocenjevalcih iz zasebnega sektorja in raziskovalcih pri Svetovni banki, vključenih v projekt Doing Business. Tudi v prihodnje bi morali biti ukrepi usmerjeni v krepitev gospodarske rasti, zasledovanje cilja stabilnosti javnih financ in javnofinančne vzdržnosti na dolgi rok. Pri tem bo na davčnem področju treba iskati sistemske in splošnejše ukrepe oziroma bodo pomembne predvsem ključne strukturne reforme. Le s temi pozitivnimi premiki bomo lahko pripomogli k zmanjšanju nezaupanja celotne družbe v davčni sistem oziroma tudi v širšo politiko Slovenije.

Vir: MF

Zadnji članki iz rubrike:

20.9.2019 15:27:23:
Dvig limita pri brezstičnem poslovanju s 15 evrov na 25 evrov

20.9.2019 13:36:44:
Policija opozarja na (ponovno) povečan pojav spletnih goljufij

12.9.2019 14:47:29:
Novosti pri RTV-prispevku

12.9.2019 9:36:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z valutami v slovenskih predpisih

12.9.2019 9:31:02:
Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu

Najnovejši članki:

20.9.2019 10:42:08:
Incoterms mednarodne transportne klavzule

20.9.2019 9:42:34:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:02:
Predlog spememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:33:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO 2R (19. 09. 2019)

18.9.2019 12:59:06:
Kupon za brezplačno kavo in DDV

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT