Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 25.2.2018 12:21:54

Vlada sprejela mnenje k predlogu sprememb zakona o dohodnini

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela mnenje k predlogu sprememb zakona o dohodnini Vlada je na svoji 164. seji, ki je potekala 18. 1. 2018, sprejela mnenje k predlogu sprememb zakona o dohodnini, ki ga je državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Vlada predloga ne podpira.

Vlada ocenjuje, da bi predlagani rešitvi povišanja splošne olajšave na 3.500 evrov in znižanja stopenj v vseh dohodninskih razredih za 2 odstotni točki pomenili izpad prihodkov v državnem proračunu za okoli 200 milijonov evrov, pri tem pa bi le znižanje vseh dohodninskih stopenj za 2 odstotni točki pomenilo izpad v višini 170 milijonov evrov. Taka rešitev bi sicer vplivala na vse zavezance z odmero dohodnine. Povišanje le splošne olajšave bi pomenilo izpad v višini 34 milijonov evrov. Predlog bi pri odmeri dohodnine vplival na vse zavezance, ki uveljavljajo splošno olajšavo. Po podatkih za leto 2015 je bilo takih zavezancev nekaj manj kot 1.443 tisoč zavezancev oziroma 95 % vseh zavezancev z odmero dohodnine.

Predlagana rešitev, ki temelji na znižanju davkov na delo, neposredno ne predstavlja razbremenitve gospodarstva. Gre namreč za rešitev, s katero bi zvišali le razpoložljiv dohodek posameznika. Slednje pa bi lahko imelo po oceni vlade manjše učinke na povečanje zasebne potrošnje, s tem, da bi imeli nekoliko višje prilive iz naslova DDV. Vpliv na zasebno potrošnjo ima namreč zaradi razbremenitve zavezancev za dohodnino največji učinek v nižjih dohodkovnih razredih, ki so v večji meri kot ostali dohodkovni razredi likvidnostno omejeni in ves dodatni dohodek porabijo za potrošnjo. Ob predpostavki, da bi zavezanci v nižjih dohodkovnih razredih celotno razbremenitev namenili za potrošnjo, vlada ocenjuje, da bi se tako lahko prihodki iz naslova DDV zvišali največ za okoli 15 mio evrov.  

Doseči davčno razbremenitev dela je sicer ena izmed prioritet, ki si jih je zastavila vlada ob nastopu mandata na ekonomskem področju, torej s splošnimi sistemskimi ukrepi, tudi davčnimi, podpreti možnosti za stabilno nadaljnjo gospodarsko rast. Spremembe na področju plačevanja javnih dajatev morajo, poleg izboljšanja konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja predvsem z odpravo administrativnih bremen ter prestrukturiranjem bremen javnih dajatev, na drugi strani zagotavljati tudi stabilne in predvidljive javnofinančne prihodke.

Za doseganje tega cilja pa si je vlada tudi ob pripravi proračunov za leti 2018 in 2019 prizadevala in z ukrepi vztrajala v srednjeročnem uravnoteženju javnih financ celotnega sektorja države, saj s tem izpolnjuje sprejete zaveze, tako obvladovanja javnega dolga, kot tudi proračunskega primanjkljaja v okviru pakta za stabilnost in rast. To pomeni, da bi previsoka pričakovanja, tako na strani dodatnega zniževanja javne porabe, kot tudi na strani zniževanja davčnih bremen, lahko hitro ta optimizem izničila, s tem pa izničila tudi možnost širokega družbenega dogovora za nujno potrebne spremembe. Z vidika ukrepov na davčnem področju mora vlada na eni strani s čim manjšimi distorzijskimi učinki krepiti konkurenčnost poslovnega okolja in hkrati na drugi strani zagotavljati premišljeno postopno javnofinančno konsolidacijo. Trajno vzdržno gospodarsko rast je namreč mogoče doseči le s konsolidiranimi javnimi financami.

Navedenim ciljem sledijo spremembe, ki so bile pripravljene in sprejete v letu 2016 in 2017 ter so tudi rezultat posvetovanj z zainteresirano javnostjo. Rešitve se nanašajo na razbremenitev z dohodnino dela plače za poslovno uspešnost v višini ene povprečne plače v Sloveniji. Prav tako se razbremenjuje dohodke iz dela napotenih na delo zunaj države s ciljem izboljšanja konkurenčne slike Slovenije, ohranjanja in ustvarjanja novih delovnih mest in spodbujanja mobilnosti na področju raziskovalne dejavnosti. Naslovljena pa je tudi problematika t.i. stopničaste dodatne splošne olajšave in s tem odpravljena možnost pojava absurdnih situacij, ko je oseba ob povišanju plače za nekaj evrov kaznovana z veliko manjšo splošno olajšavo in višjo dohodnino.

Vir: MF

Zadnji članki iz rubrike:

20.9.2019 15:27:23:
Dvig limita pri brezstičnem poslovanju s 15 evrov na 25 evrov

20.9.2019 13:36:44:
Policija opozarja na (ponovno) povečan pojav spletnih goljufij

12.9.2019 14:47:29:
Novosti pri RTV-prispevku

12.9.2019 9:36:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z valutami v slovenskih predpisih

12.9.2019 9:31:02:
Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu

Najnovejši članki:

20.9.2019 10:42:08:
Incoterms mednarodne transportne klavzule

20.9.2019 9:42:34:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:02:
Predlog spememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:33:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO 2R (19. 09. 2019)

18.9.2019 12:59:06:
Kupon za brezplačno kavo in DDV

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT