Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 17.10.2002

Nekatere najvažnejše spremembe in dopolnitve Zakona o davku na dodano vrednost (1.del)

Romana Kruhar Puc, univ.dipl.prav.

Rubrika: Davkiprint Natisni

Nekatere najvažnejše spremembe in dopolnitve Zakona o davku na dodano vrednost (1.del)

I. UVOD



Davek na dodano vrednost je splošno sprejeta oblika davka. Osnovna lastnost davka na dodano vrednost je, da se obdavčuje dodana vrednost. Praviloma se plačuje ob vsakem prometu.


V Uradnem listu št. 67/2002 je bil tako dne 26.07.2002, objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-B), katerih spremembe, ki jih prinaša, se uporabljajo od 01.10.2002, razen določb 14. In 15. Člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDDV-B, ki se začnejo uporabljati 10.08.2002.


V nadaljevanju bomo tako na kratko opisali bistvene spremembe v ZDDV-B po posameznih sklopih, kot sledi:


1. Predmet obdavčitve in definicija davčnega zavezanca



Sam promet blaga pomeni prenos lastninske pravice oz. pravice razpolaganja s stvarmi. V predlogu novega Zakona je sedaj pod poglavjem promet blaga natančneje opredeljeno kaj je promet blaga;


(npr. prejšnja dilema okoli pomena in definicije “novozgrajenega” objekta, je sedaj odpravljena z 4. točko 2.odst. 4. člena, kjer je jasno določeno, da se kot promet blaga šteje prenos stvarnih pravic in deležev na nepremičninah, ki dajejo imetniku lastninsko pravico oz. pravico posesti na nepremičnini ali delu nepremičnine),


kaj pomeni uporaba blaga za namene opravljanja dejavnosti (uporaba blaga za poslovni namen) in kaj je uporaba blaga za neposlovni namen, s čimer je zakonodajalec potegnil bolj jasno ločnico med obema vrstama prometa.

Tako se sedaj po predlogu novega Zakona, DDV obračuna v primeru neposlovne rabe (sedaj zakon v 5. členu nadomešča ta izraz z “uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca”) le v primeru, če je davčni zavezanec vstopni davek poračunal, torej, če je bil od tega blaga oziroma dela blaga odbit vstopni DDV.


Primer:

Davčni zavezanec kupi mobilne telefone, katere podari zaposlenim. Ob nabavi ni odbil vstopnega DDV, zato ob odtujitvi (podaritev zaposlenim) tudi ne obračuna izstopnega DDV.


Prav tako se DDV obračuna v vseh primerih, ko je bil ob nabavi odbit vstopni DDV, pa se skladno s spremembo 6. člena ZDDV šteje, da gre za uporabo blaga za namene opravljanja dejavnosti, spremembo namembnosti ter zadržanje blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti s strani davčnega zavezanca ali njegovih pravnih naslednikov.

V vseh zgoraj naštetih primerih se torej po novem šteje, da gre za opravljen promet blaga – seveda ob predpostavki, da je bil ob nabavi odbit vstopni DDV.

Nova je tudi določba v zvezi z prenosom podjetja; le-ta je načeloma neobdavčen; vendar bi opozorila na zadnji odstavek 7. člena, ki pravi, da mora prevzemnik, ki prevzeta sredstva uporabi za druge namene, kot za tiste, za katere je bil odbit vstopni DDV oz. za katere ima pravico do odbitka vstopnega DDV, mora plačati DDV.



2. Definicija davčnega zavezanca – po novem bodo davčni zavezanci tudi državni organi in druge osebe javnega prava


V praksi v preteklosti marsikdaj ni bilo jasno ali so in v katerem delu so državni in drugi organi zavezanci za DDV. Dopolnjen 13 člen ZZDV to dilemo odpravlja, saj cit. člen sedaj jasno določa, da so državni organi in organizacije, organi lokalne skupnosti in druge osebe javnega prava zavezanci za DDV, kadar opravljajo dejavnost oz. transakcije v okviru svojih pristojnosti in pooblastil, javne agencije in druge osebe javnega prava pa, kadar opravljajo upravne naloge na podlagi javnega pooblastila, čeprav opravljajo te naloge proti plačilu (takse, prispevki in druge dajatve).



3. TELEKOMUNIKACIJSKE STORITVE – sedaj razširjena definicija


Zakon precizneje določa kaj so telekomunikacijske storitve; mednje po novem sodijo tudi priključitev na globalno informacijsko mrežo. Ta opredelitev je skladna tudi s smernicami EU.



4. Nastanek obveznosti obračuna DDV


Po novem se bo štelo, da je blago dobavljeno oziroma storitev opravljena, ko bo prejemnik prejel račun oziroma, ko bo izvršeno plačilo, odvisno od tega katera okoliščina bo prej nastopila (to do sedaj iz zakona ni bilo jasno razvidno). Če prejemnik računa ne prejme, se DDV obračuna 8 dan po dobavi.


Nova je tudi obveznost prejemnika računa, ki mora sam obračunati in plačati DDV. Po spremembah naj bi bili zavezani obračunati in plačati DDV kot prejemniki blaga oziroma storitev tudi nezavezanci za DDV pri katerih naj bi bilo obdobje obdavčevanja mesečno.




O avtorici: Romana Kruhar Puc, univ.dipl.prav., UNICONSULT, Davčno, finančno in računovodsko svetovanje, d.o.o. Področja svetovanja: davčni pregledi, svetovanje v davčnem postopku, davek na dodano vrednost, dohodnina, davek od dobička pravnih oseb, ostali davki in prispevki.
Želite postaviti vprašanje?

Ključne besede:
DDV

Zadnji članki iz rubrike:

14.8.2019 11:04:07:
Boniteta za uporabo električnega vozila

31.7.2019 11:14:21:
Turistična in promocijska taksa

31.7.2019 17:12:52:
Turistična taksa za bivanje v počitniškem stanovanju na Hrvaškem

30.7.2019 12:55:26:
Turistična taksa za lastno počitniško stanovanje ali plovilo

12.7.2019 17:26:17:
Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku

Najnovejši članki:

19.8.2019 16:04:59:
Odjava delavcev iz obveznega zavarovanja

19.8.2019 14:53:53:
Odgovor vlade v zvezi z upoštevanjem otroškega dodatka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in napovedano ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost

19.8.2019 14:53:10:
Vlada odgovorila na poslansko vprašanje v zvezi s »popoldanskim s.p.«

19.8.2019 14:51:42:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z varčevanjem za dodatno pokojnino

19.8.2019 14:50:52:
Odgovor na poslansko v zvezi s propadanjem obrti in podjetništva pri menjavi generacij

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT